Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Kako živijo osebe z gluhoslepoto, kakšne so njihove težave in kakšne potrebe, kako jim lahko pomagamo, kaj bi morala storiti država in kako naj se do gluhoslepih vede okolica? Gostja sredinega Intervjuja na Prvem bo dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, in ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas.
Borka za pravice gluhoslepih in njihovo vključenost v družbo
Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Glede na demografske podatke naj bi jih v Sloveniji živelo okoli 9.700, v Evropi pa kar 3.700.000.
Dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, je ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas. V stik s svetom gluhoslepih je prišla po naključju.
“Človek nikoli ne ve, kam ga bo pot zanesla in tudi jaz nisem načrtovala ali izbrala prav tega področja. Po koncu študija sem kot tolmačka za znakovni jezik spoznala človeka z gluhoslepoto. In ko sem z vsem znanjem in diplomami v žepu stala pred človekom in nisem vedela, kako pristopiti, kako se sploh sporazumevati z njim, sem doživela velik občutek nemoči. Ta trenutek me je postavil pred dejstvo, rekla sem si: “Simona, nekaj naredi, sicer vrni vse, kar imaš v žepu!” Takrat smo ustanovili Združenje DLAN in od takrat je gluhoslepota del mojega vsakdana.”
Ljudje lahko delno razumemo slepe, vsak se je že kdaj znašel v popolni temi, čeprav za kratek čas, tudi gluhoto lahko razumemo. Veliko težje pa je razumeti obe okvari hkrati.
“Gluhoslepoto je težko razumeti. Ne glede na to, koliko let že delam z njimi, se mnogokrat vprašam, kako naprej in kako sem si sploh upala podati na to pot. Ampak odgovor je zelo preprost: najbolj pomembno je vedno biti človek. Biti človek pred človekom. Jim dati možnost, da pokažejo, kaj zmorejo in kaj so. Ne gledamo pri posamezniku tistega, česar nima, ampak tisto, kar ima. In ga tukaj jačamo. Mi z njimi vsak dan naredimo izjemne uspehe. To so največji mojstri življenja.”
Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Kako živijo osebe z gluhoslepoto, kakšne so njihove težave in kakšne potrebe, kako jim lahko pomagamo, kaj bi morala storiti država in kako naj se do gluhoslepih vede okolica? Gostja sredinega Intervjuja na Prvem bo dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, in ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas.
Borka za pravice gluhoslepih in njihovo vključenost v družbo
Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Glede na demografske podatke naj bi jih v Sloveniji živelo okoli 9.700, v Evropi pa kar 3.700.000.
Dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, je ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas. V stik s svetom gluhoslepih je prišla po naključju.
“Človek nikoli ne ve, kam ga bo pot zanesla in tudi jaz nisem načrtovala ali izbrala prav tega področja. Po koncu študija sem kot tolmačka za znakovni jezik spoznala človeka z gluhoslepoto. In ko sem z vsem znanjem in diplomami v žepu stala pred človekom in nisem vedela, kako pristopiti, kako se sploh sporazumevati z njim, sem doživela velik občutek nemoči. Ta trenutek me je postavil pred dejstvo, rekla sem si: “Simona, nekaj naredi, sicer vrni vse, kar imaš v žepu!” Takrat smo ustanovili Združenje DLAN in od takrat je gluhoslepota del mojega vsakdana.”
Ljudje lahko delno razumemo slepe, vsak se je že kdaj znašel v popolni temi, čeprav za kratek čas, tudi gluhoto lahko razumemo. Veliko težje pa je razumeti obe okvari hkrati.
“Gluhoslepoto je težko razumeti. Ne glede na to, koliko let že delam z njimi, se mnogokrat vprašam, kako naprej in kako sem si sploh upala podati na to pot. Ampak odgovor je zelo preprost: najbolj pomembno je vedno biti človek. Biti človek pred človekom. Jim dati možnost, da pokažejo, kaj zmorejo in kaj so. Ne gledamo pri posamezniku tistega, česar nima, ampak tisto, kar ima. In ga tukaj jačamo. Mi z njimi vsak dan naredimo izjemne uspehe. To so največji mojstri življenja.”
Nataša Pirc Musar je kot prva ženska v zgodovini radiotelevizije Slovenija zasedla položaj generalne direktorice. Vodenje javnega servisa je ena od najbolj izpostavljenih funkcij v Sloveniji, o kateri se zdi, da vsi vedo, kakšen človek bi jo moral zasesti, hkrati pa javnomnenjski voditelji vsakič znova vijejo roke in poudarjajo, kako neprimerni posamezniki in posameznice se prijavljajo na razpise zanjo. Tudi v primeru Nataše Pirc Musar ni nič drugače. Odzivi tako znotraj javne radiotelevizije, v medijih in strokovni javnosti so raznovrstni - od navdušenja do pristnega ogorčenja. O razlogih za naskok na mesto generalne direktorice, nabiranju podpore, kadrovskih in programskih potezah na radiu, televiziji in v multimedijskem centru ter prihodnosti javne RTV smo se z Natašo Pirc Musar pogovarjali v Intervjuju na 1. programu Radia Slovenija. 23. maja 2014 je programski svet ponovno odločal o imenovanju in Nataše Pirc Musar ni potrdil za generalno direktorico Radiotelevizije.
Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov