Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tea Jarc

08.01.2020

Vodstvo mladih evropskih sindikalistk in sindikalistov je pretekli mesec zasedla Tea Jarc. Na področje mladinskega dela, aktivizma in participacije mladih je vstopila prek taborništva, nadaljevala kot predsednica Mladinskega sveta Slovenije, zdaj je predsednica sindikata Mladi plus. Srčno se zavzema za šibkejše v družbi, bojuje se za človekove pravice ter glasno opozarja na krivice. Ne da samo govori o aktivizmu, ga tudi živi. Obiskala je begunska taborišča Zahodne Sahare, v Palestini je delala kot prostovoljka. Pozitivne energije in vere v to, da je drugačna in bolj pravična družbena ureditev mogoča, ji ne zmanjka.

Sindikalista, aktivistka, borka za človekove pravice, feministka

Vodstvo mladih evropskih sindikalistk in sindikalistov je pretekli mesec zasedla Tea Jarc. Na področje mladinskega dela, aktivizma in participacije mladih je vstopila prek taborništva, nadaljevala kot predsednica Mladinskega sveta Slovenije, zdaj je predsednica sindikata Mladi Plus. Pri svojem delu opaža, da mladi sploh ne vedo kaj so sindikati. Velikokrat menijo, da gre za neke preživele strukture, ki so bile pomembne v času njihovih babic in dedkov ali pa staršev in da dandanes te strukture ne odgovarjajo njihovim potrebam in željam.

»Ampak kar mi poskušamo je med mladimi obuditi zavedanje zakaj so sindikati pomembni in zakaj so danes pomembni celo bolj kot v preteklosti.«

Razlike med mladimi znotraj Evropske Unije so res velike. Jug Evrope je zaznamovan z visoko brezposelnostjo mladih, medtem ko to ni problem v skandinavskih državah. V Skandinaviji je dialog med socialnimi partnerji izjemno močen, članstvo v sindikatu pa visoko (v sindikat je včlanjenih med 80 in 90 % delavcev). Na drugi strani imamo Francijo, kjer je članstvo v sindikatu izjemno nizko, ampak po drugi strani je aktivizem veliko večji. Potem imamo vzhodno Evropo in Balkan, kjer se je sindikalizem v preteklosti izjemno dobro razvil, v zadnjih letih pa je ugled sindikatov tamkaj izjemno padel.

»Na evropski ravni želimo prepoznati razlike, delati z različnimi pristopi in se skupaj boriti, da bi bile pravice enake za vse. Želimo si, da se Evropa razvija z enakomerno hitrostjo.«

Slovenski mladi so se pripravljeni sprijazniti z marsičem, predvsem na trgu dela. Vzrok za to je bila gospodarska kriza in pritisk, da morajo biti mladi srečni, da sploh lahko dobijo priložnost za delo. Mladi so pripravljeni delati za manj denarja, delati nadure, se dodatno izobraževati in se voziti dlje.

»Mladi smo bolj fleksibilni in delodajalci to s pridom izkoriščajo, ampak nekje vmes se pozabi, da to ni normalno, da obstajajo zakoni in pravice, ki nam pripadajo. Mladi se ne smemo kar tako vdati v usodo.«

Socialni dialog je pri nas tradicionalno izjemno močen. V praksi pa se morda ne izkazuje tako meni Jarčeva. Nivo dialoga je velikokrat nizek, žaljiv. Velikokrat gre za merjenje moči med sindikati, delodajalci in vlado pri tem se ne gleda na dobrobit širše slovenske družbe. Treba bi bilo izboljšati kulturo ter spoštovati dogovore.


Tea Jarc

08.01.2020

Vodstvo mladih evropskih sindikalistk in sindikalistov je pretekli mesec zasedla Tea Jarc. Na področje mladinskega dela, aktivizma in participacije mladih je vstopila prek taborništva, nadaljevala kot predsednica Mladinskega sveta Slovenije, zdaj je predsednica sindikata Mladi plus. Srčno se zavzema za šibkejše v družbi, bojuje se za človekove pravice ter glasno opozarja na krivice. Ne da samo govori o aktivizmu, ga tudi živi. Obiskala je begunska taborišča Zahodne Sahare, v Palestini je delala kot prostovoljka. Pozitivne energije in vere v to, da je drugačna in bolj pravična družbena ureditev mogoča, ji ne zmanjka.

Sindikalista, aktivistka, borka za človekove pravice, feministka

Vodstvo mladih evropskih sindikalistk in sindikalistov je pretekli mesec zasedla Tea Jarc. Na področje mladinskega dela, aktivizma in participacije mladih je vstopila prek taborništva, nadaljevala kot predsednica Mladinskega sveta Slovenije, zdaj je predsednica sindikata Mladi Plus. Pri svojem delu opaža, da mladi sploh ne vedo kaj so sindikati. Velikokrat menijo, da gre za neke preživele strukture, ki so bile pomembne v času njihovih babic in dedkov ali pa staršev in da dandanes te strukture ne odgovarjajo njihovim potrebam in željam.

»Ampak kar mi poskušamo je med mladimi obuditi zavedanje zakaj so sindikati pomembni in zakaj so danes pomembni celo bolj kot v preteklosti.«

Razlike med mladimi znotraj Evropske Unije so res velike. Jug Evrope je zaznamovan z visoko brezposelnostjo mladih, medtem ko to ni problem v skandinavskih državah. V Skandinaviji je dialog med socialnimi partnerji izjemno močen, članstvo v sindikatu pa visoko (v sindikat je včlanjenih med 80 in 90 % delavcev). Na drugi strani imamo Francijo, kjer je članstvo v sindikatu izjemno nizko, ampak po drugi strani je aktivizem veliko večji. Potem imamo vzhodno Evropo in Balkan, kjer se je sindikalizem v preteklosti izjemno dobro razvil, v zadnjih letih pa je ugled sindikatov tamkaj izjemno padel.

»Na evropski ravni želimo prepoznati razlike, delati z različnimi pristopi in se skupaj boriti, da bi bile pravice enake za vse. Želimo si, da se Evropa razvija z enakomerno hitrostjo.«

Slovenski mladi so se pripravljeni sprijazniti z marsičem, predvsem na trgu dela. Vzrok za to je bila gospodarska kriza in pritisk, da morajo biti mladi srečni, da sploh lahko dobijo priložnost za delo. Mladi so pripravljeni delati za manj denarja, delati nadure, se dodatno izobraževati in se voziti dlje.

»Mladi smo bolj fleksibilni in delodajalci to s pridom izkoriščajo, ampak nekje vmes se pozabi, da to ni normalno, da obstajajo zakoni in pravice, ki nam pripadajo. Mladi se ne smemo kar tako vdati v usodo.«

Socialni dialog je pri nas tradicionalno izjemno močen. V praksi pa se morda ne izkazuje tako meni Jarčeva. Nivo dialoga je velikokrat nizek, žaljiv. Velikokrat gre za merjenje moči med sindikati, delodajalci in vlado pri tem se ne gleda na dobrobit širše slovenske družbe. Treba bi bilo izboljšati kulturo ter spoštovati dogovore.


26.02.2014

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan

Aktualni pogovori z gosti.


19.02.2014

Matej Planko in Klemen Petek

Aktualni pogovori z gosti.


12.02.2014

France Pibernik

Aktualni pogovori z gosti.


05.02.2014

Simona Vrevc

Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.


29.01.2014

Doku Zavgajev, ruski veleposlanik v Sloveniji

Aktualni pogovori z gosti.


22.01.2014

Gorazd Božič

Aktualni pogovori z gosti.


15.01.2014

Miha Cenc

Aktualni pogovori z gosti.


08.01.2014

Nana Milčinski

Aktualni pogovori z gosti.


01.01.2014

Najboljši Intervjuji leta 2013

Aktualni pogovori z gosti.


25.12.2013

Dr. Edvard Kovač

Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.


18.12.2013

Silvan Peršolja

Aktualni pogovori z gosti.


11.12.2013

Arhitekt Matej Mljač

Aktualni pogovori z gosti.


04.12.2013

Dr. Peter Raspor

Aktualni pogovori z gosti.


27.11.2013

Mina Markovič

Aktualni pogovori z gosti.


13.11.2013

Ježkov nagrajenec Toni Gašperšič

Aktualni pogovori z gosti.


06.11.2013

Dr. Peter Umek

Aktualni pogovori z gosti.


30.10.2013

Evangeličanski škof Geza Erniša

Aktualni pogovori z gosti.


23.10.2013

prim.Marija Vegelj Pirc, dr. med

Aktualni pogovori z gosti.


15.10.2013

Anton Mavretič

Aktualni pogovori z gosti.


09.10.2013

Ustavni sodnik Ciril Ribičič

Aktualni pogovori z gosti.


Stran 29 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov