Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Intervju bomo gostili dr. Evito Leskovšek, ki jo slovenska javnost najbolje pozna kot obraz in glas promocije varne spolnosti ter boja proti aidsu in virusu HIV. Svojo profesionalno pot posveča preventivnemu delu in javno zdravstveni obravnavi tudi drugih ranljivih skupin, kot so injicirajoči uživalci drog, zaporniki, migranti, prostitutke, žrtve nasilja in brezdomci. V pogovoru z dr. Leskovšek bomo razmišljali, kako danes razumemo spolnost, kako nanjo vplivata globalizacija in pornografija, zakaj sistematičnega izobraževanja o spolnosti v šolah še ni in zakaj je največji izziv prihodnosti destigmatizacija okuženih z virusom HIV. V sredo, takoj po 10. uri na Prvem.
Diagnoza AIDS-a ne pomeni več smrtne obsodbe
V tokratni oddaji Intervju gostimo dr. Evito Leskovšek, ki jo slovenska javnost najbolje pozna kot obraz in glas promocije varne spolnosti ter boja proti AIDS-u in virusu HIV. Svojo profesionalno pot posveča preventivnemu delu in javno zdravstveni obravnavi tudi drugih ranljivih skupin, kot so injicirajoči uživalci drog, zaporniki, migranti, prostitutke, žrtve nasilja in brezdomci. V pogovoru z dr. Leskovšek razmišljamo, kako danes razumemo spolnost, kako nanjo vplivata globalizacija in pornografija, zakaj sistematičnega izobraževanja o spolnosti v šolah še ni ter zakaj je največji izziv prihodnosti destigmatizacija okuženih z virusom HIV.
Diagnoza AIDS danes ne pomeni več smrtne obsodbe, poudarja dr. Leskovšek in dodaja, da največji izziv ostaja destigmatizacija okuženih:
"Tukaj je najtežje narediti spremembo. To je največji izziv. Tu so populacijsko gledano spremembe najmanj opazne. Ljudje so recimo tolerantni v smislu, da na vprašanje, ali bi imeli soseda, ki je okužen z virusom HIV, odgovorijo: da, toda ne pred mojim pragom. Spomnimo se, kako se je komuna morala seliti iz kraja v kraj zaradi protestov občanov."
A pri stigmatizaciji gre za več kot le za virus HIV, je mnenja dr. Leskovšek:
"Tu gre tudi za vse drugače nesprejemljive načine obnašanja. V Sloveniji, tako kot v drugih državah, imamo situacijo, ko največje breme bolezni nosijo oz. je največ okuženih v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Tako da se ta stigma še potencira z nesprejemanjem nekega drugega življenjskega stila."
Slovenija ostaja država z nizko stopnjo okuženih z virusom HIV, četudi se danes povečuje število drugih spolno prenosljivih okužb. Zasluga gre tudi uspešnim preventivnim programom v času velikih družbenih sprememb:
"Mi smo bili s temi programi v nekem obdobju dejansko proglašeni za primer dobre prakse za Evropo. Tako po nizkem številu okužb s HIV-om, kot tudi zato, ker se epidemija HIV-a in posledično hepatitisov B in C, ki se skoraj identično prenašajo, za razliko od številnih drugih držav v Sloveniji ni zgodila."
Poleg z okuženimi z virusom HIV in obolelim za AIDS-om se je dr. Evita Leskovšek posvečala tudi zdravju drugih ranljivih skupin, med njimi tudi zdravju prostitutk in zapornikov:
"Če pogledamo standarde, ne samo prostore, ampak programe in kako se te ljudi obravnava prej in zdaj, so tektonske spremembe. Ne smemo teh ljudi oropati pravice, da ohranijo svoje zdravje. Ker je zaporniško okolje povezano s številnimi tveganji, predvsem s krvjo, prenosnimi virusi, zaradi nasilja, zaradi specifičnih situacij, ki se tam pojavljajo. Tako da se da."
Razvoj družbe se ne meri le po gospodarski rasti, ampak predvsem kako poskrbimo za najbolj ranljive, najbolj obrobne skupine, zaključi misel dr. Leskovšek.
V oddaji Intervju bomo gostili dr. Evito Leskovšek, ki jo slovenska javnost najbolje pozna kot obraz in glas promocije varne spolnosti ter boja proti aidsu in virusu HIV. Svojo profesionalno pot posveča preventivnemu delu in javno zdravstveni obravnavi tudi drugih ranljivih skupin, kot so injicirajoči uživalci drog, zaporniki, migranti, prostitutke, žrtve nasilja in brezdomci. V pogovoru z dr. Leskovšek bomo razmišljali, kako danes razumemo spolnost, kako nanjo vplivata globalizacija in pornografija, zakaj sistematičnega izobraževanja o spolnosti v šolah še ni in zakaj je največji izziv prihodnosti destigmatizacija okuženih z virusom HIV. V sredo, takoj po 10. uri na Prvem.
Diagnoza AIDS-a ne pomeni več smrtne obsodbe
V tokratni oddaji Intervju gostimo dr. Evito Leskovšek, ki jo slovenska javnost najbolje pozna kot obraz in glas promocije varne spolnosti ter boja proti AIDS-u in virusu HIV. Svojo profesionalno pot posveča preventivnemu delu in javno zdravstveni obravnavi tudi drugih ranljivih skupin, kot so injicirajoči uživalci drog, zaporniki, migranti, prostitutke, žrtve nasilja in brezdomci. V pogovoru z dr. Leskovšek razmišljamo, kako danes razumemo spolnost, kako nanjo vplivata globalizacija in pornografija, zakaj sistematičnega izobraževanja o spolnosti v šolah še ni ter zakaj je največji izziv prihodnosti destigmatizacija okuženih z virusom HIV.
Diagnoza AIDS danes ne pomeni več smrtne obsodbe, poudarja dr. Leskovšek in dodaja, da največji izziv ostaja destigmatizacija okuženih:
"Tukaj je najtežje narediti spremembo. To je največji izziv. Tu so populacijsko gledano spremembe najmanj opazne. Ljudje so recimo tolerantni v smislu, da na vprašanje, ali bi imeli soseda, ki je okužen z virusom HIV, odgovorijo: da, toda ne pred mojim pragom. Spomnimo se, kako se je komuna morala seliti iz kraja v kraj zaradi protestov občanov."
A pri stigmatizaciji gre za več kot le za virus HIV, je mnenja dr. Leskovšek:
"Tu gre tudi za vse drugače nesprejemljive načine obnašanja. V Sloveniji, tako kot v drugih državah, imamo situacijo, ko največje breme bolezni nosijo oz. je največ okuženih v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Tako da se ta stigma še potencira z nesprejemanjem nekega drugega življenjskega stila."
Slovenija ostaja država z nizko stopnjo okuženih z virusom HIV, četudi se danes povečuje število drugih spolno prenosljivih okužb. Zasluga gre tudi uspešnim preventivnim programom v času velikih družbenih sprememb:
"Mi smo bili s temi programi v nekem obdobju dejansko proglašeni za primer dobre prakse za Evropo. Tako po nizkem številu okužb s HIV-om, kot tudi zato, ker se epidemija HIV-a in posledično hepatitisov B in C, ki se skoraj identično prenašajo, za razliko od številnih drugih držav v Sloveniji ni zgodila."
Poleg z okuženimi z virusom HIV in obolelim za AIDS-om se je dr. Evita Leskovšek posvečala tudi zdravju drugih ranljivih skupin, med njimi tudi zdravju prostitutk in zapornikov:
"Če pogledamo standarde, ne samo prostore, ampak programe in kako se te ljudi obravnava prej in zdaj, so tektonske spremembe. Ne smemo teh ljudi oropati pravice, da ohranijo svoje zdravje. Ker je zaporniško okolje povezano s številnimi tveganji, predvsem s krvjo, prenosnimi virusi, zaradi nasilja, zaradi specifičnih situacij, ki se tam pojavljajo. Tako da se da."
Razvoj družbe se ne meri le po gospodarski rasti, ampak predvsem kako poskrbimo za najbolj ranljive, najbolj obrobne skupine, zaključi misel dr. Leskovšek.
Nataša Pirc Musar je kot prva ženska v zgodovini radiotelevizije Slovenija zasedla položaj generalne direktorice. Vodenje javnega servisa je ena od najbolj izpostavljenih funkcij v Sloveniji, o kateri se zdi, da vsi vedo, kakšen človek bi jo moral zasesti, hkrati pa javnomnenjski voditelji vsakič znova vijejo roke in poudarjajo, kako neprimerni posamezniki in posameznice se prijavljajo na razpise zanjo. Tudi v primeru Nataše Pirc Musar ni nič drugače. Odzivi tako znotraj javne radiotelevizije, v medijih in strokovni javnosti so raznovrstni - od navdušenja do pristnega ogorčenja. O razlogih za naskok na mesto generalne direktorice, nabiranju podpore, kadrovskih in programskih potezah na radiu, televiziji in v multimedijskem centru ter prihodnosti javne RTV smo se z Natašo Pirc Musar pogovarjali v Intervjuju na 1. programu Radia Slovenija. 23. maja 2014 je programski svet ponovno odločal o imenovanju in Nataše Pirc Musar ni potrdil za generalno direktorico Radiotelevizije.
Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov