V oddaji Intervju bomo gostili dr. Evito Leskovšek, ki jo slovenska javnost najbolje pozna kot obraz in glas promocije varne spolnosti ter boja proti aidsu in virusu HIV. Svojo profesionalno pot posveča preventivnemu delu in javno zdravstveni obravnavi tudi drugih ranljivih skupin, kot so injicirajoči uživalci drog, zaporniki, migranti, prostitutke, žrtve nasilja in brezdomci. V pogovoru z dr. Leskovšek bomo razmišljali, kako danes razumemo spolnost, kako nanjo vplivata globalizacija in pornografija, zakaj sistematičnega izobraževanja o spolnosti v šolah še ni in zakaj je največji izziv prihodnosti destigmatizacija okuženih z virusom HIV. V sredo, takoj po 10. uri na Prvem.

Diagnoza AIDS-a ne pomeni več smrtne obsodbe

V tokratni oddaji Intervju gostimo dr. Evito Leskovšek, ki jo slovenska javnost najbolje pozna kot obraz in glas promocije varne spolnosti ter boja proti AIDS-u in virusu HIV. Svojo profesionalno pot posveča preventivnemu delu in javno zdravstveni obravnavi tudi drugih ranljivih skupin, kot so injicirajoči uživalci drog, zaporniki, migranti, prostitutke, žrtve nasilja in brezdomci. V pogovoru z dr. Leskovšek razmišljamo, kako danes razumemo spolnost, kako nanjo vplivata globalizacija in pornografija, zakaj sistematičnega izobraževanja o spolnosti v šolah še ni ter zakaj je največji izziv prihodnosti destigmatizacija okuženih z virusom HIV.

Diagnoza AIDS danes ne pomeni več smrtne obsodbe, poudarja dr. Leskovšek in dodaja, da največji izziv ostaja destigmatizacija okuženih:

"Tukaj je najtežje narediti spremembo. To je največji izziv. Tu so populacijsko gledano spremembe najmanj opazne. Ljudje so recimo tolerantni v smislu, da na vprašanje, ali bi imeli soseda, ki je okužen z virusom HIV, odgovorijo: da, toda ne pred mojim pragom. Spomnimo se, kako se je komuna morala seliti iz kraja v kraj zaradi protestov občanov."

A pri stigmatizaciji gre za več kot le za virus HIV, je mnenja dr. Leskovšek:

"Tu gre tudi za vse drugače nesprejemljive načine obnašanja. V Sloveniji, tako kot v drugih državah, imamo situacijo, ko največje breme bolezni nosijo oz. je največ okuženih v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Tako da se ta stigma še potencira z nesprejemanjem nekega drugega življenjskega stila."

Slovenija ostaja država z nizko stopnjo okuženih z virusom HIV, četudi se danes povečuje število drugih spolno prenosljivih okužb. Zasluga gre tudi uspešnim preventivnim programom v času velikih družbenih sprememb:

"Mi smo bili s temi programi v nekem obdobju dejansko proglašeni za primer dobre prakse za Evropo. Tako po nizkem številu okužb s HIV-om, kot tudi zato, ker se epidemija HIV-a in posledično hepatitisov B in C, ki se skoraj identično prenašajo, za razliko od številnih drugih držav v Sloveniji ni zgodila."

Poleg z okuženimi z virusom HIV in obolelim za AIDS-om se je dr. Evita Leskovšek posvečala tudi zdravju drugih ranljivih skupin, med njimi tudi zdravju prostitutk in zapornikov:

"Če pogledamo standarde, ne samo prostore, ampak programe in kako se te ljudi obravnava prej in zdaj, so tektonske spremembe. Ne smemo teh ljudi oropati pravice, da ohranijo svoje zdravje. Ker je zaporniško okolje povezano s številnimi tveganji, predvsem s krvjo, prenosnimi virusi, zaradi nasilja, zaradi specifičnih situacij, ki se tam pojavljajo. Tako da se da."

Razvoj družbe se ne meri le po gospodarski rasti, ampak predvsem kako poskrbimo za najbolj ranljive, najbolj obrobne skupine, zaključi misel dr. Leskovšek.