Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban je že vse svoje poklicno življenje povezan s knjižnicami. Bil je direktor treh knjižnic, Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem, direktor kranjske knjižnice ter direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. Od lanskega leta, ko je prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice, za katero pravi, da predstavlja srce univerze in hrani spomin našega naroda, pa je pred njim nov izziv in sicer gradnja nove, sodobne stavbe NUK 2, ki bo končno zadostila potrebam sodobne družbe. Z njim se pogovaja Martina Černe.
Pogovor z ravnateljem Narodne in univerzitetne knjižnice Viljemom Lebanom
Tokratni gost oddaje Intervju, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban je celo svoje življenje povezan s knjižnicami. Že kot študent je začel delati v tolminski knjižnici, pozneje postal direktor treh knjižnic, Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem, direktor kranjske knjižnice ter direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. Od lanskega leta, ko je prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice, za katero pravi, da predstavlja srce univerze in hrani spomin našega naroda, pa je pred njim nov izziv in sicer gradnja nove, sodobne stavbe NUK 2, ki bi po več desetletjih pomanjkanja denarja, politične volje, kopice ovir in zapletov, končno zadostila potrebam sodobne družbe. Kot opozarja Viljem Leban je zgodba o NUK 2 stara že štirideset let in čeprav smo že pred petindvajsetimi leti sprejeli zakon o gradnji nove Narodne in univerzitetne knjižnice, rezultata še vedno ni. Tam kjer bi morala stati nova stavba NUK 2 že desetletje stoji parkirišče.
Kar se tiče gradnje NUK 2 obstaja zanimiv fenomen, namreč nihče ni proti, načeloma so vsi za, pa vendar štirideset let nismo uspeli.
Kot enega izmed razlogov Viljem Leban navaja dejstvo, da projekt gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je državni projekt, časovno presega mandat ene vlade. Kljub trenutni krizi v kateri smo se kot družba znašli zaradi pandemije in zaradi česar je prioritetno reševanje življenj in gospodarstva, Viljem Leban ostaja optimističen in verjame, da bodo projekt NUK 2 izpeljali v naslednjih petih letih.
Do konca leta bomo imeli vso potrebno dokumentacijo, seveda pa bo potrebno še veliko volje, prepričevanja in potiskanja tega voza, s strani vseh deležnikov v državi, v pravo smer.
Knjižnice pripomorejo k hitrejšemu razvoju družbe nasploh, izpostavlja Viljem Leban in omenja še en fenomen, ki je povezan z digitalizacijo sveta ter po njegovih besedah velja povsod v razvitem svetu.
Več kot je vseh vsebin na spletu, več uporabnikov želi študirati v prostorih knjiižnice.
V odnosu do knjižnic se kaže tudi odnos do znanja in kot pravi sogovornik obstaja trdna korelacija med dobrim knjižničnim sistemom in uspešnostjo družbe.
Če pogledate vse uspešne, socialno in tudi ekonomsko uspešne družbe, imajo dobro razvit knjižnični sistem. Pri tem ne gre toliko za knjižnice kot take, temveč za to kako se znanje prenaša v družbi in kakšen pomen te družbe pripisujejo znanju. V Evropi prednačijo knjižnice v Skandinaviji.
Viljem Leban še poudarja, da knjižnica ni samo prostor hrambe in izmenjave znanja, temveč tudi prostor, kjer se družba srečuje. Knjižnica je javni prostor, ki ima tudi svojo socialno funkcijo, je edina ustanova, ki je od jutra do večera odprta za vse prebivalce, ne glede na njihov status.
Je točka, kjer se simbolno in tudi dejansko prebivalci srečujejo. Zakaj pravim simbolno? Zato ker je izjemno pomembno, da imamo v središču Slovenije, v ustanovi, ki hrani spomin tega naroda, tudi prostor, kjer se ljudje srečujejo in kjer se izmenjujejo znanje, izkušnje in domišljija skupnosti.
Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban je že vse svoje poklicno življenje povezan s knjižnicami. Bil je direktor treh knjižnic, Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem, direktor kranjske knjižnice ter direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. Od lanskega leta, ko je prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice, za katero pravi, da predstavlja srce univerze in hrani spomin našega naroda, pa je pred njim nov izziv in sicer gradnja nove, sodobne stavbe NUK 2, ki bo končno zadostila potrebam sodobne družbe. Z njim se pogovaja Martina Černe.
Pogovor z ravnateljem Narodne in univerzitetne knjižnice Viljemom Lebanom
Tokratni gost oddaje Intervju, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban je celo svoje življenje povezan s knjižnicami. Že kot študent je začel delati v tolminski knjižnici, pozneje postal direktor treh knjižnic, Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem, direktor kranjske knjižnice ter direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. Od lanskega leta, ko je prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice, za katero pravi, da predstavlja srce univerze in hrani spomin našega naroda, pa je pred njim nov izziv in sicer gradnja nove, sodobne stavbe NUK 2, ki bi po več desetletjih pomanjkanja denarja, politične volje, kopice ovir in zapletov, končno zadostila potrebam sodobne družbe. Kot opozarja Viljem Leban je zgodba o NUK 2 stara že štirideset let in čeprav smo že pred petindvajsetimi leti sprejeli zakon o gradnji nove Narodne in univerzitetne knjižnice, rezultata še vedno ni. Tam kjer bi morala stati nova stavba NUK 2 že desetletje stoji parkirišče.
Kar se tiče gradnje NUK 2 obstaja zanimiv fenomen, namreč nihče ni proti, načeloma so vsi za, pa vendar štirideset let nismo uspeli.
Kot enega izmed razlogov Viljem Leban navaja dejstvo, da projekt gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je državni projekt, časovno presega mandat ene vlade. Kljub trenutni krizi v kateri smo se kot družba znašli zaradi pandemije in zaradi česar je prioritetno reševanje življenj in gospodarstva, Viljem Leban ostaja optimističen in verjame, da bodo projekt NUK 2 izpeljali v naslednjih petih letih.
Do konca leta bomo imeli vso potrebno dokumentacijo, seveda pa bo potrebno še veliko volje, prepričevanja in potiskanja tega voza, s strani vseh deležnikov v državi, v pravo smer.
Knjižnice pripomorejo k hitrejšemu razvoju družbe nasploh, izpostavlja Viljem Leban in omenja še en fenomen, ki je povezan z digitalizacijo sveta ter po njegovih besedah velja povsod v razvitem svetu.
Več kot je vseh vsebin na spletu, več uporabnikov želi študirati v prostorih knjiižnice.
V odnosu do knjižnic se kaže tudi odnos do znanja in kot pravi sogovornik obstaja trdna korelacija med dobrim knjižničnim sistemom in uspešnostjo družbe.
Če pogledate vse uspešne, socialno in tudi ekonomsko uspešne družbe, imajo dobro razvit knjižnični sistem. Pri tem ne gre toliko za knjižnice kot take, temveč za to kako se znanje prenaša v družbi in kakšen pomen te družbe pripisujejo znanju. V Evropi prednačijo knjižnice v Skandinaviji.
Viljem Leban še poudarja, da knjižnica ni samo prostor hrambe in izmenjave znanja, temveč tudi prostor, kjer se družba srečuje. Knjižnica je javni prostor, ki ima tudi svojo socialno funkcijo, je edina ustanova, ki je od jutra do večera odprta za vse prebivalce, ne glede na njihov status.
Je točka, kjer se simbolno in tudi dejansko prebivalci srečujejo. Zakaj pravim simbolno? Zato ker je izjemno pomembno, da imamo v središču Slovenije, v ustanovi, ki hrani spomin tega naroda, tudi prostor, kjer se ljudje srečujejo in kjer se izmenjujejo znanje, izkušnje in domišljija skupnosti.
Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov