Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?
Negativne posledice omejevanja telesne aktivnosti v času epidemije so pri otrocih hujše kot pri odraslih - otroci rastejo in odraščajo, njihov telesni razvoj pa je povezan tudi s čustvenim in kognitivnim
Strokovnjaki na področju športa že nekaj časa opozarjajo na negativne posledice epidemije in omejitve gibanja, zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov in športnih klubov ter objektov na telesno pripravljenost in vzdržljivost otrok. To pri nas jasno kažejo tudi rezultati meritev telesnega in gibalnega razvoja otrok, s katerimi sistematično preučujemo telesno pripravljenost slovenskih otrok že od leta 1982. Ti so septembra pokazali, seveda na šolah, ki jim je uspelo opraviti te meritve, da je prišlo do 20-odstotnega povečanja deleža debelih otrok, upada vzdržljivosti za 17 % in upada splošne gibalne učinkovitosti za več kot 13 % - torej za največji upad gibalne učinkovitosti in naraščanje debelosti v zgodovini Slovenije, in to v zelo kratkem obdobju.
"Jeseni smo opazili tudi zelo velik upad izmenjajočih se hitrih gibov, kar kaže na oslabljeno, upočasnjeno delovanje centralnega živčnega sistema. Impulzi se torej po otroškem živčnem sistemu ne prenašajo več tako hitro, kot bi se morali. Se pravi, da so otroci postali počasni. Če so počasni v gibanju, so počasni tudi v mišljenju. In to je lahko velika težava."
Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je še bolj jasen: Če bi Tadej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? Kje so prednosti in kje slabosti slovenskih otrok v primerjavi z evropskimi? Zakaj sta telesni razvoj in vzdržljivost otrok pomembna tudi za njihovo prihodnost, pa tudi za državo v celoti?
Sogovornik ni navdušen nad zaprtjem šol. Šole namreč s športno vzgojo otrokom nudijo intenzivnost vadbe, strokovno vodstvo, znanje ter zelo dobro opremljeno okolje za vadbo - vse to starši doma otrokom ne morejo nuditi.
"S temi ukrepi žagamo vejo, na kateri sedimo. S temi ukrepi dolgoročno preprečujemo konkurenčnost naših otrok na trgu delovne sile, preprečujemo, da se bodo normalno razvijali, da bodo normalno učinkoviti, da bodo normalno delovni, da bodo zdravi. To so posledice, ki jih bomo čutili desetletja."
Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?
Negativne posledice omejevanja telesne aktivnosti v času epidemije so pri otrocih hujše kot pri odraslih - otroci rastejo in odraščajo, njihov telesni razvoj pa je povezan tudi s čustvenim in kognitivnim
Strokovnjaki na področju športa že nekaj časa opozarjajo na negativne posledice epidemije in omejitve gibanja, zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov in športnih klubov ter objektov na telesno pripravljenost in vzdržljivost otrok. To pri nas jasno kažejo tudi rezultati meritev telesnega in gibalnega razvoja otrok, s katerimi sistematično preučujemo telesno pripravljenost slovenskih otrok že od leta 1982. Ti so septembra pokazali, seveda na šolah, ki jim je uspelo opraviti te meritve, da je prišlo do 20-odstotnega povečanja deleža debelih otrok, upada vzdržljivosti za 17 % in upada splošne gibalne učinkovitosti za več kot 13 % - torej za največji upad gibalne učinkovitosti in naraščanje debelosti v zgodovini Slovenije, in to v zelo kratkem obdobju.
"Jeseni smo opazili tudi zelo velik upad izmenjajočih se hitrih gibov, kar kaže na oslabljeno, upočasnjeno delovanje centralnega živčnega sistema. Impulzi se torej po otroškem živčnem sistemu ne prenašajo več tako hitro, kot bi se morali. Se pravi, da so otroci postali počasni. Če so počasni v gibanju, so počasni tudi v mišljenju. In to je lahko velika težava."
Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je še bolj jasen: Če bi Tadej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? Kje so prednosti in kje slabosti slovenskih otrok v primerjavi z evropskimi? Zakaj sta telesni razvoj in vzdržljivost otrok pomembna tudi za njihovo prihodnost, pa tudi za državo v celoti?
Sogovornik ni navdušen nad zaprtjem šol. Šole namreč s športno vzgojo otrokom nudijo intenzivnost vadbe, strokovno vodstvo, znanje ter zelo dobro opremljeno okolje za vadbo - vse to starši doma otrokom ne morejo nuditi.
"S temi ukrepi žagamo vejo, na kateri sedimo. S temi ukrepi dolgoročno preprečujemo konkurenčnost naših otrok na trgu delovne sile, preprečujemo, da se bodo normalno razvijali, da bodo normalno učinkoviti, da bodo normalno delovni, da bodo zdravi. To so posledice, ki jih bomo čutili desetletja."
Absolutne pravičnosti ni, pravi predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek. Oklevala je med medicino in pravom, danes pa je ena najglasnejših zagovornic ustreznega družbenega vrednotenja položaja slovenskih sodnikov Ali je šla »kritika« institucij pravne države res predaleč? Kaj je najšibkejši člen našega sodstva in koliko sodniškega poguma imajo slovenski sodniki? Kaj sporočajo protestniki pred sodiščem in kaj grafiti na sodišču? Janja Roblek, po naravi optimistka, v sodni dvorani gospodar postopka, ki dela po 12 ur dnevno gostja sredinega intervjuja po deseti na Prvem. Avtor prispevka: Bojan Leskovec
Že več kot 30 let profesionalno deluje na področju zdravja, največji del svoje poklicne poti pa je posvetila transplantacijski medicini. Kot soustanoviteljica javnega zavoda Slovenija transplant vzpostavi nacionalno mrežo za pridobivanje organov in tkiv za namen zdravljenja. Kot direktorica ga vodi zadnjih 13 let. Deluje tudi kot evropska koordinatorka, pri Svetu Evrope in Evropski komisiji pa kot strokovna sodelavka pri pripravi evropskih programov in direktiv na področju transplantacijske dejavnosti. Prim. dr. Danica Avsec bo gostja sredine oddaje Intervju. Z njo se bo pogovarjal Peter Močnik.
Prof. dr. Christian Gostečnik je dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in redni profesor za psihologijo religije, pastoralno psihologijo ter zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru. Ima doktorate iz klinične psihologije, teologije in psihologije. Je pater, ki se ukvarja s psihologijo družine in terapijami. Leta 2005 je ustanovil današnji Frančiškanski družinski inštitut, izobražuje pa tudi nove terapevte. Razvil je inovativni psihoterapevtski pristop, relacijsko družinsko terapijo. Prof. dr. Christiana Gostečnika je na božični pogovor povabila Lucija Fatur.
Ivo Svetina je pesnik,esejist, dramatik in prevajalec z obsežnim literarnim opusom. Naslov prve med dvajsetimi pesniškimi zbirkami je Plovi na jagodi pupa magnolija do zlatih vladnih palač in zadnje Strašni delavci. Zelo uspešna so tudi njegova dramska dela, za katera je tako kot za poezijo prejel številne nagrade. Omeniti velja nagrado Prešernovega sklada, Jenkovo nagrado, Veronikino nagrado, večkrat pa je posegel tudi po Grumovi nagradi. Od nekdaj je deloval v gledališčih, tudi eksperimentalnih, umetniško je vodil Slovensko mladinsko gledališče, vpisal se je med urednike na RTV Slovenija, služboval na Ministrstvu za kulturo, nazadnje je vodil Slovenski gledališki muzej, pred dnevi pa postal predsednik Društva slovenskih pisateljev. " Čas za poezijo je minil" je sporočil javnosti, v kateri ugled pisateljev kopni, založniške hiše pa se verzov vedno bolj otepajo. Z Ivo Svetino se bo pogovarjala Magda Tušar:
Velenjsko podjetje Plastika Skaza se je v desetletjih obstoja preobrazilo iz obrtniškega v profesionalno vodeno podjetje, iz podjetja v krizi v uspešno rastoče podjetje, iz podizvajalskega proizvodnega podjetja v razvojno podjetje z lastnimi produkti. To je le nekaj razlogov za prestižno podjetniško nagrado Zlata gazela 2014, ki jo je nedavno dobilo podjetje Plastika Skaza. Za uspehe tega podjetja pa je med drugim zaslužna gostja tokratnega Intervjuja Tanja Skaza, direktorica podjetja Plastika Skaza. Z njo se bo pogovarjal Boštjan Močnik.
Tretji december je mednarodni dan invalidov. Letošnje aktivnosti bodo potekale pod geslom "Gradimo skupaj Evropo brez ovir". Univerzalna dostopnost in odpravljanje ovir sta ključnega pomena za zagotovitev polnopravne udeležbe invalidov v družbi. Gost sredinega Intervjuja bo predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in predsednik Sveta za invalide RS Dane Kastelic. V oddaji bomo osvetlili, kako je s sistemsko ureditvijo osebne asistence, kako pomembna je socialna in obnovitvena rehabilitacija za invalide, kakšne možnosti imajo, da si zagotovijo ustrezno življenjsko raven in socialno varnost ter kakšni so primeri dobre prakse na področju njihovega zaposlovanja. Oddajo pripravlja Petra Medved.
"Upam, da Bog ve kaj dela" je bil eden prvih komentarjev patra Staneta Zoreta, ko ga je v začetku oktobra papež Frančišek imenoval za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita, v nedeljo pa je to mesto tudi uradno prevzel. Prvič v zgodovini, na čelo več kot 550 let stare osrednje slovenske škofije prihaja redovnik, frančiškan. 56. letni pater Stane v prostem času rad v roke vzame fotoaparat, se odpravi v hribe ali pa svoja občutja strne v pesniške verze. Sicer pa je znan kot preprost, skromen a tudi odločen človek. Se v Katoliški Cerkvi na Slovenskem z njegovim prihodom obetajo drugačni časi? Z nadškofom Zoretom se bo v oddaji Intervju pogovarjal Boštjan Debevec.
Doktor Janez Potočnik je Slovenec, ki je tudi po 12-ih letih opravljanja funkcije evropskega komisarja v Bruslju na stopničkah lestvic priljubljenosti v Sloveniji. Projekti, ki se jih loteva zdaj, so povezani z njegovimi dosedanjimi prizadevanji za vzpostavitev koncepta krožnega gospodarstva v Evropi in širše. Erika Štular se je z njim pogovarjala o odnosu med okoljem in gospodarstvom, moči bruseljskih lobijev in birokracije, napetostih v Evropski uniji in eroziji moralnih vrednot v Sloveniji.
Slovenski alpinisti so letos zgodaj jeseni z odpravo Hagshu 2014 znova dokazali, da sodijo v sam svetovni vrh. Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen so v severni steni Hagshuja, 6657 metrov visoke gore v indijski Himalaji, preplezali prvenstveno smer, ki so jo ocenili z oceno ED – najvišjo stopnjo težavnosti francoske šeststopenjske lestvice. Dodatno vrednost vzponu daje dejstvo, da je bila ta stena do zdaj sploh še nepreplezana in da so naši alpinisti po spletu okoliščin za samo nekaj dni prehiteli britansko odpravo, ki jo je vodil sloviti Mick Fowler. Brez dvoma gre za letos najpomembnejši alpinistični dosežek slovenskih odprav. In morda tudi za nominacijo za zlati cepin, najvišjo nagrado v svetu alpinizma za leto 2014. S člani odprave Hagshu 2014 se bo v Intervjuju na Prvem pogovarjal Jure Čokl. Avtor prispevka: Jure K. Čokl
Plin ni samo predmet resevanja energetskih strategij, ampak vse bolj dejavnik tudi mednarodnih odnosov. Slednje zgovorno dokazujejo ukrajinska kriza in napetosti v dialogu Zahoda in Rusije. Ukrajinske poglede na problematiko bo v pogovoru z Andrejem Stoparjem v danasnjem Intervjuju na Prvem razgrnil eden najuglednejsih ukrajinskih strolovnjakov za podrocje plina, Mihail Gončar.
Vnet kulinarični raziskovalec, ki nakup kruha doživlja kot osebni poraz, saj ga sam peče že 15 let. Hrana je preveč pomembna, da je ne bi pripravljali sami, pravi. Je avtor kuharskega bloga kruhinvino, pa tudi čisto sveže kuharice Kuhinja za prave moške - Orodjarna. Kreativni direktor oglaševalske agencije, ki mu ustvarjalnost pride prav tudi pri kulinaričnih recenzijah za tednik Mladina in občasnem pripovedovanju v radijski mikrofon Radia Študent. Tokrat bo govoril v mikrofon 1. programa in razložil, zakaj ljudje, ki gledajo kuharske oddaje, ne kuhajo? Boštjan Napotnik, v sredo, v oddaji Intervju po 10. na Prvem! Voditeljica: Nadia Petauer
Italijanski filozof, politik in akademik Massimo Cacciari pri dopolnjenih sedemdesetih letih še vedno sodi med "poredne dečke" javnega življenja pri sosedih, saj brez dlake na jeziku ošvrkne kogarkoli in karkoli. Rojeni Benečan, nekdanji profesor estetike na tamkajšnji Fakulteti za arhitekturo, ugleden in ploden pisec filozofskih del, ustanovitelj fakultet in večkratni častni doktor je svojo politično pot začel na skrajni levici, toda zadnji mandat na mestu beneškega župana so mu zagotovili glasovi sredine. V zadnjih dveh desetletjih je mesto v laguni vodil celih dvanajst let - kot se sam pohvali, ga je v tem času izboljšal do neprepoznavnosti. Kljub temu pa so puščice, ki jih pošilja v vse smeri, še vedno ostre: do italijanskega političnega ustroja, evropske socialne demokracije in Evropske unije. Ta bi morala postati imperij in se odpovedati preživetemu vztrajanju pri moči nacionalnih držav, pravi. Eden najuglednejših Benečanov sodobnosti prof. dr. Massimo Cacciari bo gost Janka Petrovca v tokratni oddaji Intervju - 8. oktobra ob 10.10 na Prvem!
Neveljaven email naslov