Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marko Sosič je s Kratkim romanom o snegu in ljubezni ponovno napisal na prvi pogled kratek roman, po notranji intenzivnosti, čustveni presunljivosti in psihološki prepričljivosti pa že kar izjemen roman v sodobni slovenski književnosti; roman se odlikuje tudi s premišljeno in natančno izpeljano zasnovo, v kateri odigrajo ponovitve zelo pomembno vlogo. Njegova romaneskna junakinja Alma doživlja mnoge hude preizkušnje, morda celo najhujšo, odtujitev lastnega otroka, in avtor niza njeno usodo kot niz implozij, toda naj je sinova odtujenost še tako boleča, v svetu neizmerne bolečine in skrbi še vedno obstaja drugi, njegovo telo, podoba, spomin nanj(o). Več o romanu, ki je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera, bo povedal Marko Sosič v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.
754 epizod
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Marko Sosič je s Kratkim romanom o snegu in ljubezni ponovno napisal na prvi pogled kratek roman, po notranji intenzivnosti, čustveni presunljivosti in psihološki prepričljivosti pa že kar izjemen roman v sodobni slovenski književnosti; roman se odlikuje tudi s premišljeno in natančno izpeljano zasnovo, v kateri odigrajo ponovitve zelo pomembno vlogo. Njegova romaneskna junakinja Alma doživlja mnoge hude preizkušnje, morda celo najhujšo, odtujitev lastnega otroka, in avtor niza njeno usodo kot niz implozij, toda naj je sinova odtujenost še tako boleča, v svetu neizmerne bolečine in skrbi še vedno obstaja drugi, njegovo telo, podoba, spomin nanj(o). Več o romanu, ki je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera, bo povedal Marko Sosič v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.
Antropolog dr. Dan Podjed je aprila letos objavil študijo z naslovom Videni (naslovnico je prispevala Samira Kentrić, spremno besedo je napisal Lenart J. Kučić). Avtor v delu, objavljenem pri ZRC SAZU, analizira vpliv digitalizacije in družbenih omrežij na slehernika in družbo, marsikatero svojo analizo pa podkrepi z osebno izkušnjo. Več o zanimivi in aktualni tematiki je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Pisatelj in publicist Roman Rozina je bil najprej publicist, ki je pisal o Zagorju in o njem objavil več deset monografij. Leta 2008 pa je objavil svoj prvi roman Sneguljčice in Palček ter nato v dobrem desetletju še štiri romane in štiri knjige kratke proze, nazadnje, letos – pri založbi Modrijan v zbirki Bralec – zbirko kratkih zgodb Po cipresah diši. Več o zbirki, njeni tematiki, nekaterih ustvarjalnih rešitvah in še čem bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetem v podružnični knjižnici v Kisovcu, prebral pa bo tudi odlomka iz zgodb Pro Life in Zadnja postaja. Prijetno poslušanje. Foto: Marko Golja
Zalka Drglin, doktorica ženskih študij in feministične teorije, pedagoginja, magistra sociologije kulture, transakcijska analitičarka, pred slovenske bralce zdaj stopa še kot pesnica. Njena knjiga poezije, Amonit, prinaša kompleksno, občuteno in zelo prefinjeno pesniško govorico, v jedru katere je so-čutje. Kot taka se čuječe, spoštljivo odpira celoti sveta in posameznemu bivajočemu znotraj te celote. Gostji oddaje sta pesnica Zalka Drglin in avtorica spremnega eseja Barbara Korun. Avtorica fotografije: Tia Pavletič
Pisateljica in prevajalka Vesna Lemaić je pripovedno prvenko Popularne zgodbe objavila leta 2008, nato leta 2010 roman Odlagališče in štiri leta pozneje še roman Kokoška in ptiči. Pred tedni je za svojo četrto knjigo, za zbirko kratkih in kratkih kratkih zgodb Dobrodošli dobila nagrado novo mesto na festivalu Novo mesto short. Več o zbirki in zgodbah nam bo nagrajenka povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi tri zgodbe (Stik, Sonca in sonca ter Sijanje). Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Leta 2017 je pisateljica in novinarka (ter še marsikaj) Lara Paukovič objavila svoj prvi roman Poletje v gostilni in v njem upodobila študentko, ki verjame, da dosti ve o življenju, nato pa v poletnih dneh honorarno dela v srbski gosti nekje v ljubljanskih Črnučah in spozna mladega natakarja ... Junakinja oziroma antijunakinja pisateljičinega drugega romana Malomeščani na prvi pogled obvlada življenje, uspešna je v službi, dobro zasluži, živi v lepo urejenem stanovanju, toda potem se zaplete z obetavnim glasbenikom … Pisateljica je sugestivno in berljivo prikazala njeno intimno zgodbo na ozadju njene generacije. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Sebastijan Pregelj se je v minulih letih dokazal kot mojster kratke zgodbe in romana. Da obvlada celostno pripoved, je dokazal tudi z najnovejšim romanom V Elvisovi sobi. V romanu, objavljenem pri založbi Goga, je spretno prepletel več pripovednih niti, tako o dečku oziroma pozneje mladeniču, njegovi generaciji, družinskem okolju ter družbi, ki se naglo spreminja, in državi, ki se razkraja. Več o romanu bo povedal pisatelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomka iz romana. Foto: Marko Golja
Ivana pred morjem je četrta izvirna leposlovna knjiga Veronike Simoniti; sledi dvema knjigama kratke proze, knjigama Zasukane štorije ter Hudičev jezik, in romanu Kameno seme. Roman Ivana pred morjem – nominiran je bil tudi za nagrado modra ptica – s kompleksno, brezhibno zgradbo v branje ponuja zelo berljivo, večplastno in nepredvidljivo zgodbo. O njej bo spregovorila Veronika Simoniti, pa tudi o zgradbi romana in o svojem odnosu do pisanja in jezika.
V slovenskem prevodu imamo kar nekaj prevedenih del rimskega politika in filozofa Marka Tulija Cicerona, pa vendar je izid njegovih Pogovorov v Tuskulu (v knjižni zbirki KUD Logos pri istoimenskem društvu) še kako dobrodošel. Ciceron je namreč to svoje delo napisal potem, ko je zaradi Cezarja zapustil politiko in ko je zaradi smrti hčerke Tulije najverjetneje intenzivno premišljeval o življenju, duši, smrti, bolečini. Več o delu bo povedala njegova prevajalka, avtorica spremne besede in izčrpnih opomb Polonca Zupančič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Slovenci v zadnjih letih lahko uživamo v prevodih iz svetovnega kanona naravopisja. Henry David Thoreau, Ralph Waldo Emerson, Aldo Leopold in drugi so dobili glas tudi v slovenskem jeziku. Robert Macfarlane v spremni besedi h knjigi Živa gora piše, da je avtorica Nan Shepherd “gorovje Cairngorms spoznavala bolj ‘v globino’ kot ‘v širino’, zanjo so te gore to, kar so bili Selbourne za Gilberta Whita, Sierra Nevada za Johna Muira in Aransko otočje za Tima Robertsona”. Živa gora je eno redkih naravopisnih del, ki jih je napisala ženska. Silovito pisanje je izvrstno prenesla v slovenščino Miriam Drev. Prevajalka v oddaji Izšlo je razmišlja o življenju škotske avtorice, ki je živela precej pred svojim časom. Pogovor je pripravil Blaž Mazi.
Knjiga poezije Klobuk Vere Revjakine B., pesniški prvenec Varje Balžalorsky Antić, tudi uveljavljene prevajalke in literarne teoretičarke, od bralca terja napor in tega ne skriva, saj bralca pogosto tudi neposredno nagovarja. Premišljeno grajeno, tematsko razvejeno delo zaznamuje tudi raznolikost lirskih glasov in njim ustreznih stilov. O tem, pa še o čem drugem, na primer o razmerju med poezijo v teoriji in praksi, Varja Balžalorsky Antić spregovori v oddaji. Avtorica fotografije je Brina Škvor Jernejčič.
Dolgoletni televizijski urednik in komentator Uroš Lipušček je v minulih letih objavil kar nekaj zanimivih zgodovinski del, tik pred praznikom priključitve Prekmurja matičnemu narodu vas vabimo, da poslušate oddajo Izšlo je. V njej bo dr. Uroš Lipušček (v pogovoru z Markom Goljo) predstavil svojo znanstveno študijo Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 in s podnaslovom Vloga ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) meja.Študijo je izdala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija iz Petanjcev. Prijetno poslušanje. Foto: Marko Golja
Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj se je kot ustvarjalec zmerom zavedal pomena ritmično-melodične podobe, pa naj je pisal pesem ali roman. O tej temi je med drugim razmišljal tudi v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 7. junija, kmalu po izidu svoje pesniške zbirke Stihožitja in distonije. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Dušan Jelinčič je pisatelj, alpinist in upokojeni novinar, ki se je rodil in ki živi v Trstu. Kot alpinist se je med drugim potrdil z vzponom na Mount Everest, kot pisatelj pa z vrsto tudi berljivih in nagrajenih knjig. V oddaji Izšlo je nam bo predstavil svojo najnovejšo knjigo, pripovedno zbirko Tržaške prikazni. V devetih kratkih zgodbah nam približa zanimive in vznemirljive človeške usode in dogodke iz zgodovine Trsta. Pri svojem natančnem pisanju se praviloma najprej opre na resničnost, tudi na osebno izkušnjo, nato pa se od nje odmakne in prepusti domišljiji. Bralka in bralec bosta tako med drugim spoznala tudi najbolj slavnega Tržačana – Jamesa Joycea. Pogovor s pisateljem je na njegovem domu posnel Marko Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Boštjan Narat je marsikaj: med drugim je član skupine Katalena, televizijski voditelj in esejist. Pred časom je pri Založbi Pivec objavil svojo drugo zbirko esejev z naslovom Podaja v prazno. V svojih esejih je Narat pisal in razmišljal o različnih temah, praviloma je izhajal iz osebne izkušnje in jo nato razširil v širšo sliko. Čeprav so njegovi eseji izbrušene miniature, imajo tudi njegov osebni pečat. Ob esejih je objavil tudi zgodbo Partíja, dramolet o dveh prijateljih, ki se kot kaka seinfelda pogovarjata skoraj v praznem teku in vendar njun pogovor ni prazen, zgodba pa še manj. Več o svojih esejih in še čem bo Narat povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, občuteno pa bo prebral tudi odlomek iz eseja Za konec o koncu. Kaj bo za glasbeni premor, pa seveda veste. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Pred tedni sta pri Mladinski knjigi izšli zanimivi knjigi prevodne lirike. V že uveljavljeni zbirki Nova lirika je izšel izbor japonskega umetnika Shuntara Tanikawe z naslovom Dve milijardi svetlobnih let samote v prevodu Iztoka Ilca, v podzbirki zbirke Nova lirika, v Posebnih izdajah pa so izšle Besede francoskega umetnika Jacquesa Préverta v prevodu Aleša Bergerja. Bera lanskih prevodov v zbirki Nova lirika je tako skromna po številu knjig, hkrati pa zaradi poezije obeh avtorjev še kako zanimiva. Več o manj znanem Tanikawi in o priljubljenem Prévertu bosta povedala prevajalca, najprej Iztok Ilc, ki se je tokrat prvič predstavil kot prevajalec poezije, nato pa Aleš Berger, ki je objavil že nekaj prevodov francoskega pesnika. Z njima se je pogovarjal Marko Golja. Foto: Marko Golja
Tri leta po odmevnem knjižnem prvencu, knjigi poezije Delta, lahko ljubitelji poezije berejo novo pesniško zbirko Kaje Teržan, naslovljeno Krog. Pesniška govorica obeh avtoričinih knjig je, kljub nekaterim spremembam, nespregledljivo ena, teme, ki pesnico tokrat najbolj vznemirjajo, pa se spletajo okoli doma oziroma brezdomstva ter okoli identitetnih vprašanj. Avtor fotografije: Gregor Rozman
Pisatelj in pesnik Andrej Tomažin (1988) je prvenko, zbirko kratkih zgodb Stramorjevi koraki objavil leta 2014, dve leti pozneje roman Črvi, leta 2018 pa kar dve knjigi, zbirko poezije Izhodišča in zbirko kratkih zgodb Anonimna tehnologija. V slednji je zanimivo tematiziral odnos človeka do tehnologije, odnos, ki je morda komu videti kot znanstvena fantastika, pa vendar je še kako živ in navzoč. Več o zbirki Anonimna tehnologija je avtor povedal v pogovoru z radijskim kolegom in pesnikom Gregorjem Podlogarjem, prebral pa je tudi odlomek iz zgodbe Novo ravnotežje. Vabljeni k poslušanju. Foto: Gregor Podlogar
Bronji Žakelj je nedvoumno uspel velik met: s svojo prvo knjigo, z romanom Belo se pere na devetdeset se je uvrstila med peterico, ki se poteguje za kresnika, založba Beletrina je roman ponatisnila, v splošnih knjižnicah pa je največkrat sposojeni roman meseca junija. V avtobiografskem romanu je pisateljica slikovito in berljivo opisala svojo življenjsko zgodbo in zgodbo svoje družine. V uvodnem, svetlem delu romana se pred bralcem zvrsti galerija likov, natančnih opisov preteklosti in drobnih dogodkov, zaradi katerih je (bilo) življenje lepo; v sklepnem, temnem delu romana, ki se začne z boleznijo (mama prvoosebne pripovedovalke zboli), je ljudi manj, življenje kot da se zoži, manj je dogodkov. Pisateljica tudi o težkih življenjskih preskušnjah pripoveduje zgoščeno, vendar opise dogodkov in situacij dopolnjuje z diskretno refleksijo o bolezni, smrti in žalovanju. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Golja, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Novinarka Televizije Slovenija Mojca Širok, voditeljica Odmevov, je doslej objavila že več knjig. Leta 2010 sta izšli njeni knjigi Zadnji rimski cesar: razpad italijanskega povojnega strankarskega sistema in politični vzpon Silvia Berlusconija in Oblast brez obraza: zgodbe o italijanski mafiji, leta 2014 pa Od Benedikta do Frančiška: revolucija v Rimskokatoliški cerkvi. S knjigami se je predstavila kot odlična poznavalka italijanske družbe in Vatikana, ta sloves pa je potrdila tudi z lani objavljeno kriminalko Pogodba. V romanu je berljivo, sugestivno in prepričljivo pokazala, kako globoko je italijanska mafija vraščena v italijansko družbo in kako poteka boj proti njej. Za kriminalko, ki se začne z brutalnim umorom zelo uglednega italijanskega odvetnika, je avtorica dobila nagrado modra ptica, uvrstila pa se je tudi med peterico avtorjev, ki se poteguje za kresnika, za nagrado za najboljši roman minulega leta. Več o romanu je Mojca Širok povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja
V svojem novem romanu, Slepe miši, Dušan Merc sega v čas totalitarnega jugoslovanskega režima, v obdobje montiranih sodnih procesov in nedolžnih žrtev. Njegovo zanimanje je usmerjeno k posamezniku, malemu, opreznemu človeku, ki se, kot pravi sam, ne počuti žrtev, se pa počuti kot izdajalec svoje vesti. Kako sistem, utemeljen na nadzoru in ustrahovanju, sistem, ki določa vsa področja posameznikovega življenja, vpliva na našo identiteto?
Neveljaven email naslov