Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anja Novak Anjuta je predvsem dramska igralka in pesnica. Njeno igro lahko spremljamo zlasti v Mladinskem gledališču v Ljubljani, njeno poezijo pa lahko beremo v pesniških zbirkah Ranerane (2020) in Žilažili. Ta je izšla pred kratkim v samozaložbi in samozaložba je omogočila avtorici največjo možno mero svobode pri zasnovi knjige (oblikovalka je bila Tajda Pavletič, urednica pa Veronika Šoster). Konceptualno oblikovana zbirka nagovarja bralko in bralca s poezijo, ki je lahko ta hip ostrozoba, včasih morda humorna, pogosto čustveno intenzivna, zmerom pa prepričljiva in vznemirljiva. Več o zbirki Žilažili pove pesnica v pogovoru z Markom Goljo, občuteno pa tudi prebere pesmi Žilažili in Stara in uvela. Nikar ne zamudite Izšlo je (glasbena oprema je skladba 20220302, glasbeni dnevnik lani preminulega japonskega skladatelja Rjuičija Sakamota).
754 epizod
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Anja Novak Anjuta je predvsem dramska igralka in pesnica. Njeno igro lahko spremljamo zlasti v Mladinskem gledališču v Ljubljani, njeno poezijo pa lahko beremo v pesniških zbirkah Ranerane (2020) in Žilažili. Ta je izšla pred kratkim v samozaložbi in samozaložba je omogočila avtorici največjo možno mero svobode pri zasnovi knjige (oblikovalka je bila Tajda Pavletič, urednica pa Veronika Šoster). Konceptualno oblikovana zbirka nagovarja bralko in bralca s poezijo, ki je lahko ta hip ostrozoba, včasih morda humorna, pogosto čustveno intenzivna, zmerom pa prepričljiva in vznemirljiva. Več o zbirki Žilažili pove pesnica v pogovoru z Markom Goljo, občuteno pa tudi prebere pesmi Žilažili in Stara in uvela. Nikar ne zamudite Izšlo je (glasbena oprema je skladba 20220302, glasbeni dnevnik lani preminulega japonskega skladatelja Rjuičija Sakamota).
Ivana pred morjem je četrta izvirna leposlovna knjiga Veronike Simoniti; sledi avtoričinima zbirke kratke proze, knjigama Zasukane štorije ter Hudičev jezik, in romanu Kameno seme. (Pozneje je avtorica objavila še svojo peto knjigo, bravurozno zbirko kratkih zgodb Fugato.) Roman Ivana pred morjem, nagrajen s kresnikom za najboljši roman lanskega leta, s kompleksno, brezhibno zgradbo v branje ponuja zelo berljivo, večplastno in nepredvidljivo zgodbo. Lavreatka bo o njej več povedala v pogovoru s Tino Kozin, pa tudi o zgradbi romana in o svojem odnosu do pisanja in jezika.
Davorin Lenko je svojo prvo knjigo, roman Telesa v temi objavil leta 2013 in zanj dobil kresnika. Leta 2016 je objavil pripovedno zbirko Postopoma zapuščati Misantropolis, leto pozneje roman Bela pritlikavka in letos zbirko kratkih zgodb Psihoporn. Tudi v najnovejših zgodbah avtor raziskuje spolnost, hkrati pa jo že presega. Kako, bo med drugim povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, predstavil pa bo tudi dialoško naravo objavljenih zgodb in postavitev zbirke, kar nekaj pa bo tudi prebral. Nikar ne zamudite.
Ddr. Damir Globočnik je doslej objavil že vrsto znanstvenih monografij na presečišču zgodovine in umetnostne zgodovine. Njegovo najnovejše tovrstno delo je Trubarjev spomenik v Ljubljani (objavljeno v zbirki Umetnost na Slovenskem, ki jo izdaja Slovensko društvo likovnih kritikov). Mimoidoče in mimoidoči, ki gredo na primer v ljubljanski Tivoli ali proti Narodni galeriji, se najverjetneje ne zavedajo dramatične zgodbe o postavitvi spomenika. Avtor jo v pogovoru z Markom Goljo celostno predstavi, poslušalcu in poslušalki pa približa tudi umetnino kiparja Franca Bernekerja. Nikar ne zamudite.
Andrej Blatnik že od svoje prve pripovedne zbirke Šopki za Adama venijo (1983) ve, da je zamolčano oziroma izpuščeno pomemben del pripovedi. Tak princip velja tudi za njegov roman Luknje, objavljen pri založbi Goga. Tako sicer njegov romaneskni junak na začetku pripovedi koplje luknjo, da bi se zaščitil, da bi se vanjo skril, toda še pomembnejše so luknje v pripovedi, ki naj bi jih zapolnila bralka in bralec. Več o distopičnem romanu, v katerem antijunaka iščeta smisel v svetu brez smisla, v katerem se pogovarjata skoraj kot odmeva in v katerem se pripovedne poti cepijo ali nadaljujejo skoraj poljubno in vendar smiselno, bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.
V svoji četrti knjigi poezije se Jana Putrle Srdić »prek besed podaja v spletišča, prek nivojev vej med drevesne liste«. Tudi zbirko Oko očesu vrana izpisuje postantropocentrična zavest, zato jo namesto ene izrazite zaznamuje mnoštvo različnih perspektiv. Ob tem pa še lakoničen, odprt, gibek jezik – in še marsikaj.
Ameriška književnica Shirley Jackson (1916-1065) se je uveljavila kot ena najpomembnejših ustvarjalk grozljive proze dvajsetega stoletja. Predlani smo v slovenskem prevodu Tadeje Spruk dobili izbor pisateljičinih zgodb z naslovom Loterija in druge zgodbe, letos pa še prevod njenega romana V hiši med hribi straši. Bralka in bralec prevodne književnosti se tako lahko prepričata, da je sloves Shirley Jackson upravičen in hkrati, da ni zgolj običajna pisateljica grozljive proze o starih hišah, v katerih straši buuu. Več o Shirley Jackson, njeni prozi in predvsem o romanu V hiši med hribi straši bo povedala prevajalka Tadeja Spruk (v pogovoru z Markom Goljo). Nikar ne zamudite.
Jezikoslovec dr. Kozma Ahačič je pred kratkim objavil knjigo s hudomušnim naslovom Kozmologija, v njej pa kratke eseje, v katerih so osebna izkušnja, premislek in širina eno. Ena izmed značilnosti objavljenih esejev je tudi ta, da se avtor tika s popularno in klasično kulturo. Druga, da je zelo preudaren v svojih izpeljavah, a včasih tudi polemičen. In čeprav je na koncu knjige objavljenih kar nekaj povzetkov, biserov, primernih za tvite, ki neučakanemu bralcu domnevno ponudijo esenco knjige, si avtorjevi eseji zaslužijo zbranost v času, ki zbranost vse manj pozna. Več o zbirki bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kratek avtobiografski odstavek, pravo apoteozo ustvarjalnosti. In ko bi se oddaja že lahko končala, bo novinar vprašal in gost povedal, kdaj bo izšel novi Slovenski pravopis. Nikar ne zamudite.
Kipar Jiři Kočica je po objavi romana Izvirnik definitivno postal tudi pisatelj. V njegovem romanu trije junaki iz različnih časovnih obdobjih odkrivajo resnico o umetnini in naravi umetnosti, hkrati pa doživijo marsikaj, kar spremeni njihova življenja. Več o zanimivo strukturiranemu romanu, nominiranem za nagrado kresnik, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi značilen odlomek. Nikar ne zamudite.
Pretežni del dogajanja romana Sonce Petovione je postavljeno v čas okoli l. 180, ko so na območje antičnega Ptuja, na področje panonskih in noriških ozemelj začeli prihajati prvi kristjani. Romaneskni prvenec Branka Cestnika, teologa in filozofa, patra klaretinca, je obsežno in gosto tkano delo, fascinantno z vidika rekonstrukcije zgodovinskega časa in prostora. Odlikujejo ga tudi posluh za polifonijo, fabuliranje in odpiranje še danes aktualnih tem.
Pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik Andrej Berger je svojo najnovejšo knjigo naslovil po sklepnem besedilu, po pesmi Vicmaher. V njej je zelo neposredno zapisal osebno izkušnjo, svoje iskanje odsotnega očeta in njegovega groba. Sklepni akord v knjigi tako pritrjuje vtisu ob branju zvrstno zelo raznovrstne knjige, v kateri avtor praviloma izhaja iz življenjskih izkušenj, nato pa jih zaostri oziroma zgosti v lapidarne tekste, le nekaj krat pa si privošči bolj sproščeno pisanje. Spoznanja, ugotovitve, modrosti, sodbe se berejo kot na dlani, le nekatere stranske like svojih zapisov označi z začetnico. Tako opisano ni več zgolj pripoved o doživetem, ampak zaživi svoje lastno življenje. Več o knjigi pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Aleša Bergerja in Marka Golje. Nikar ne zamudite.
Dr. Danilo Šuster se je doslej podpisal pod več filozofskih del kot avtor, med drugim pod monografijo Moč argumenta: neformalna logika v teoriji in praksi, in kot urednik, med drugim pod zbornik O svobodni volji: od Leibniza do Libeta. Lani je pri Kulturnem centru Maribor v zbirki Znanstvena monografija objavil knjigo z naslovom Kaj delajo filozofi?. V njem je sicer objavljena kaka šala (na primer: – Katero je prvo vprašanje, ki ga novopečeni doktorand filozofije postavi na svojem prvem delovnem mestu? – Ali boste hrenovko z majonezo ali kečapom?), toda avtor predvsem temeljito in razumljivo analizira različne aspekte izbrane teme, argumente za in proti, pri čemer se dosledno izogiba skrajnostim, pa naj razpravlja o svobodni izbiri ali o negotovosti v filozofiji. Več o svoji knjigi je dr. Danilo Šuster povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
v ponedeljek, 25. maja bomo na Arsu začeli predvajati zvočno knjigo Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj. O romanu, nagrajenem s kresnikom, je avtorica pripovedovala v oddaji Izšlo je nekaj dni pred lansko podelitvijo v pogovoru z Markom Goljo, danes pa smo ga ponovno uvrstili na program kot neke vrste uvod v zvočno knjigo. Pogovor smo prvič predvajali 20. junija lani. Fotografijo je posnel Marko Golja
Borut Kraševec se je v minulih letih uveljavil kot vrhunski prevajalec iz ruščine, z romanesknim prvencem Agni pa se predstavlja kot odličen pisatelj. Naslovna junakinja romana je kunka. Pisatelj spremlja njeno usodo v personalni pripovedni perspektivi, skratka, kot pravega literarnega junaka, ki doživlja različne preizkušnje, tudi takšne, ki so tabu za človeško vrsto. Ob njej spremljamo še usodo najstnice, ki odkriva ljubezen, in ljubezenskega trikotnika njenih staršev in tete. Roman se odlikuje s svojo neposrednostjo, hkrati pa je pisatelj zelo spretno stopnjeval njegovo tesnobo ne le z opisi, ampak tudi s pripovedno tehniko: kratke pripovedne segmente je skoraj praviloma prekinil v trenutku napetosti, z naslednjim segmentom pa je zgolj navidezno nadaljeval pripovedni tok, dejansko pa je že razvijal drugo (tesnobno) situacijo. Več o romanu bo povedal njegov avtor Borut Kraševec v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
V svojem prvencu je avtorica zbrala 23 kratkih zgodb, ki jih na strukturni ravni zaznamujejo nepričakovani obrati in pogosto odprti konci. Samanta Hadžić Žavski se suvereno poigrava z bralčevim horizontom pričakovanj in nič manj samozavestno gradi svoje pripovedne svetove. Čeprav največkrat nenavadni, so ti vseeno tudi izostreno zrcalo sveta, v katerem živimo.
Ko odpremo novo knjigo z naslovom Črni obroč Marija Čuka, sodobnega slovenskega pesnika, pisatelja, kritika, dramatika, novinarja, vstopimo v svet Trsta poleti leta 1920. Zaljubljeni par Otto in Flora pride z Dunaja v to obmorsko mesto, ki od prve svetovne vojne naprej ni več avstroogrsko, temveč italijansko. Trst se obiskovalcema kaže kot očarljivo, privlačno sredozemsko središče, kraj uživanja in prijetnih sprehodov, vendar hkrati odkrivata vedno bolj utesnjujoče, zagatne in na koncu strašljive poteze kraja, v katerem se krepijo ideje iredentizma, vsakršnega sovraštva proti Slovencem, Slovanom, pa tudi Avstrijcem in drugim tujcem. Fašizem začenja svoj uničujoči pohod na začetku katerega je prav požig slovenskega Narodnega doma 13. julija 1920 v Trstu. O tem torej beremo v prvem romanu, ki se osredotoča na čas, ko je gorel Narodni dom v Trstu. Predstavlja ga avtor Marij Čuk v pogovoru s Tadejo Krečič. Črni obroč je izšel pri založbi Mladika v Trstu.
Alenka Koželj je lani doktorirala z disertacijo Kulturnofilozofski kontekst francoskih romanov o gralu v 12. in 13. stoletju ter objavila svojo prvo zbirko zgodb Lovilci sanj. Z objavljenimi zgodbami se je predstavila kot pretanjena portretistka različnih literarnih likov in njihovih psiholoških stanj, hkrati pa ni zanemarila fabule. Pisateljica se loteva težkih tem, med drugim spolne zlorabe, vendar zmerom znova izbrano temo izpelje prepričljivo in berljivo. K živosti njenih zgodb pripomorejo tudi posrečene prispodobe. Več o zbirki in zgodbah bo povedala avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.
Čeprav so knjigarne po slovenskih mestih zaprte, pa to ne pomeni, da je izhajanje knjig in delo v založbah ustavljeno. Prav te dni prihajajo iz tiskarn nove knjige založbe Mladinska knjiga, naročiti jih je mogoče prek spleta, nekaj več o njih izvemo iz pogovora Tadeje Krečič z Nelo Malečkar, literarno urednico pri Mladinski knjigi.
Cankarjeva založba je konec lanskega leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz predzgodovine in zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili in naselili Slovani, je povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo) v oddaji Izšlo je.
Kot 365. knjiga v ugledni zbirki Kondor je izšla knjiga zbranih pesmi pesnice, prevajalke in dolgoletne radijske lektorice Ade Škerl. Pesmi je uredila Tanja Petrič, ob Ivu Svetini tudi avtorica ene izmed dveh spremnih besed. Več o pesnici in njeni poeziji je urednica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Igor Napast/Večer
Pred dnevi je pisateljica in prevajalka Veronika Simoniti objavila svojo tretjo zbirko kratkih zgodb z naslovom Fugato in s podnaslovom Oblike bega. Tudi tokrat je zbirko zasnovala zelo preudarno; njene zgodbe se odlikujejo z etično občutljivostjo, elegantno pripovedjo in jezikovnim bogastvom. Več o zbirki je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz zgodb June in Venice ter Njen glas. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Neveljaven email naslov