Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
755 epizod
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Tri leta po izidu svojega odmevnega knjižnega prvenca, knjige kratke proze Zeleni fotelj, se Anja Mugerli predstavlja z novim delom, z romanom Spovin. Tudi v njem se subtilno posveča medčloveškim odnosom – kompleksnim, napornim ali celo travmatičnim –, osišče večplastne pripovedi pa predstavlja spomin - individualni in kolektivni.
Dr. Damjan Prelovšek je leta 1969 diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preden se je uveljavil kot vrhunski poznavalec Jožeta Plečnika, njegove biografije in umetnosti, je bil vrhunski športnik in se kot kanuist leta 1972 udeležil olimpijskih iger v Münchnu. Leta 1977 je Damjan Prelovšek doktoriral z disertacijo o Plečniku, pozneje pa je o njem objavil še vrsto znanstvenih in poljudnih monografij. Njegova najnovejša monografija, objavljena pri Založbi ZRC, ima naslov Jože Plečnik: arhitektura večnosti. V njej je avtor skrbno predstavil Plečnikova formativna leta, ob predstavitvi njegove biografije pa se je seveda posvetil predvsem njegovemu opusu. Monografija se odlikuje tudi z avtorjevim jezikom, z minucioznimi arhitekturnimi opisi in njegovimi fotografijami, ki nam približajo Plečnikovo umetnost na dotik. Več o Plečniku in monografiji je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jan Procházka
Na vprašanje, kaj je bit, bi večina vprašancev verjetno prikimala, da ve, kaj je bit, toda kaj je dvojnik biti, bi bilo bolj zagatno vprašanje. To vprašanje si je zastavil Mladen Dolar in nanj odgovoril v knjigi Bit in njen dvojnik ter na vrsti področij analiziral, kako vstop v univerzalnost predpostavlja izključitev nekoga, nečesa, ki se vrača, predvsem pa paradoksalno konstituira bit. Več o knjigi Bit in njen dvojnik (izšla je v zbirki Analecta, izdajatelj je Društvo za teoretsko psihoanalizo) je Mladen Dolar povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: si.wikipedia.org
Pisatelj in komediograf Tone Partljič je v zadnjih letih objavil kar nekaj odmevnih in berljivih knjig, tako romana Pasja ulica ter Sebastjan in most, pred kratkim pri Založbi Beletrina pa še zbirko novel Ljudje iz Maribora. Pisatelj je uvedel zbirko z avtobiografskimi toni in se že z njimi predstavil kot nekdo, ki ne le živi v mestu ob Dravi, ampak ga tudi dobro pozna in občuti. Nato pa v berljivih novelah pripoveduje o usodah ljudi, ki so živeli v Mariboru – nekateri izmed ubesedenih ljudi so znani, drugi morda nekoliko pozabljeni, toda zaradi pisateljevega živahnega fabuliranja in posluha za človeško stopijo pred bralca še kako živi. Več o pripovedni zbirki Ljudje iz Maribora je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Konec lanskega leta je Znanstvena založba Filozofske fakultete izdala znanstveno monografijo Slovenka: prvi ženski časopis (1897-1902). Monografijo je uredila dr. Marta Verginella; na zavihku knjige je objavila misel Marice Nadlišek Bartol, da "Samostojna ženska nima opore, nego svojo misel, svoj razum, svojo razsodnost. Svobodno mora misliti, razumeti, razsoditi pota, po katerih ji je hoditi", k sodelovanju pa je urednica povabila dr. Ireno Selišnik, dr. Katjo Mihurko Poniž, dr. Vito Žerjal Pavlin, dr. Petro Testen, dr. Ano Cergol Paradiž in dr. Urško Strle, sama pa je prispevala uvodni besedili o Slovenki in njeni prvi urednici Marici Nadlišek Bartol. Več o Slovenki, zgodovinskem kontekstu in usodi urednic je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala dr. Irena Selíšnik, avtorica besedila z naslovom Ivanka Anžič Klemenčič od mlade do "stare" feministke. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik je svojo peto knjigo poezije, Tehno, tesno naslonila na istoimensko glasbeno zvrst, ki temelji na specifičnem, prepoznavnem ritmu – in izrazit ritem je zagotovo ena izmed prepoznavnih lastnosti pesmi, zbranih v njej. Sicer odpira težke teme, kot so poporodna depresija, splav in prijateljeva smrt, izjemno močna stran poezije Tehna pa je prav ubeseditev doživetih, ne pa tudi sentimentalnih ali kakor koli drugače pretiranih čustev in čutenj, povezanih z omenjenimi doživetji. Oddajo je pripravila Tina Kozin.
Novinar Primož Cirman (1979) je v knjigi NepoTEŠeni predstavil zgodbo o nastanku TEŠ 6, o neverjetni, a vendar resnični zgodbi o sodelovanju predstavnikov lokalnih interesov, državnih politikov in velikega kapitala. Njegova knjiga, ki ima za podnaslov retorično vprašanje Naložba stoletja ali rop stoletja?, lepo rekonstruira potek zgodbe, ki je bila med svojim nastajanjem skrita očem javnosti, njeni razplet pa bodo občutile še mnoge generacije. Več o knjigi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj. Foto: Bojan Puhek Vir: Siol.net
Lani maja je pesnik in prevajalec Tone Škrjanec dobil nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus v minulih desetih let, proti koncu lanskega leta pa je pri Centru za slovensko književnost objavil novo pesniško zbirko Dihaj ter se z njo potrdil kot samosvoj in izrazit pesnik. V zbirko je uvrstil po dolžini različne pesmi, ki pa vse nosijo njegov prepoznavni podpis. Dogodki in opisi v njih se vrstijo počasi, toda umirjeni tok pripovedi se zmerom znova prelevi v neko novo razpoloženje, občutje, samozavedanje. S Škrjancem se je pogovarjal Marko Golja. Že na začetku pogovora je vprašal pesnika, ali raje bere svojo poezijo ali o njej pripoveduje. Pesnik je rekel, da raje bere, zato ne preseneča, da je med snemanjem prebral kar nekaj pesmi, nekajkrat pa se je tudi nasmejal. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Maj Pavček, © LUD Literatura
Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, že prej pa je dobila kar tri Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije). Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Lani je objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je (ki je bila prvič predvajana 14. decembra lani) je Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec – v njem je objavila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna kot je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Foto: Nada Žgank
»Prostor sveta je enoten in se je odrekel gostoljubju,« lahko med drugim preberemo v najnovejši knjigi poezije Milana Dekleve, knjigi z naslovom Gestalt. Posebno enotnost ji daje alegoričnost, ki se, s prispodobo Ustanove, ki se podaljšuje iz pesmi v pesem, razvija v tekstno strategijo. Milan Dekleva se v njej znova kaže kot poglobljen, brezkompromisen in luciden opazovalec sveta tukaj in zdaj, ki mu nikoli ne zmanjka smisla za humor.
Pisatelj, dramatik in urednik Evald Flisar je pred kratkim pri KUD Sodobnost International objavil roman Greh. Z romanom se je vrnil na svoje pisateljske in dramske začetke, k romanu Mrgolenje prahu in drami Kostanjeva krona ter ju predelal, zgostil v novo literarno besedilo ter s sodobno pisavo ubesedil temo incesta, ki vzbuja tesnobo pri bralcih nekoč in danes. Več o romanu je povedala literarna kritičarka in avtorica spremne besede Alenka Urh v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, Evald Flisar pa se je zadnji trenutek opravičil zaradi potovanja v Indijo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Marko Trobevšek je profesor slovenščine na poljanski gimnaziji v Ljubljani. Kot predan učitelj dijakinjam in dijakom pri urah materinščine predstavi tudi kulturnozgodovinski kontekst, od tu pa je bil samo še (dober) korak do njegove bralcu prijazno zasnovane monografije Tisoč let mraka in luči, v kateri je zgoščeno orisal kulturno zgodovino srednjega veka. Trobevšek, ki je tudi odličen prevajalec sodobnega leposlovja, je več o svoji kulturnozgodovinski knjigi, opremljeni z vrsto fotografij, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Šesta knjiga poezije Kristine Hočevar, Naval, je posebna že na prvi pogled, saj je trodelna. Vsako knjigo zbirke, pa tudi zbirko kot celoto zaznamuje natančna zgradba, na motivno-tematski ravni pa izostritev nekaterih vprašanj, ki so jih zastavljale že avtoričine prejšnje knjige – in ob njih tudi brezkompromisno odpiranje novih.
Pred kratkim je pri založbi UMCo izšla prva slovenska izvirna monografija o žvižgačih. Napisala jo je dr. Alma M. Sedlar, njen naslov je Žvižgači, mediji in korupcija, njen podnaslov pa Od Snowdena do Breclja. Avtorica v knjigi med drugim piše o problemu, da celo mediji ne prepoznajo žvižgačev kot žvižgačev, zato so ti v svojem boju še bolj ranljivi. Več o fenomenu žvižgačev je v oddaji Izšlo je v živo povedala avtorica, z njo se je pogovarjal Marko Golja, slišali pa boste tudi kratko izjavo dr. Erika Breclja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Leta 1988 je v zbirki Lirika v prevodu Marta Ogna izšel prvi izbor pesmi Emily Dickinson v slovenščini; pred kratkim je v zbirki Kondor izšel nov izbor priljubljene pesnice z naslovom Ta svet ni konec. Izbor je pripravila Nada Grošelj, ki je tudi prevedla pesničine pesmi in nekaj pisem ter prispevala izčrpno spremno besedo. Več o pesnici in njeni poeziji nam je prevajalka povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji pa je tudi nekaj pesmi Emily Dickinson, med drugim tista, ki se začne z verzom Po bolečini čustvo zleseni ... Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica kar treh Grumovih nagrad za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Letos je avtorica objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle drame tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je bo Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec, v katerega je združila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna kot je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Nada Žgank
»Zelo dobro bi se počutil v čistem zvoku, a poezija je narejena iz besed in besede imajo pomen,« pravi Primož Čučnik ob svoji osmi samostojni knjigi poezije, Ti na S, v kateri se njegova ustvarjalnost znova razživi v abstraktnejši pisavi. A to, seveda, ni edina razsežnost knjige: ob abstraktnih pesmih, ki se predajajo predvsem užitku v zvočni in jezikovni igri, lahko v njej beremo tudi pesmi, ki sledijo sanjski logiki in pesmi, izza katerih seva razberljivo osebno izkustvo – ter se ob tem srečujemo z raznolikostjo njihovih glasov.
Literarni zgodovinar in teoretik dr. Marijan Dović je doslej objavil več znanstvenih monografij, med drugim Sistemske in empirične obravnave literature (2004) in Slovenski pisatelj (2007), letos pa je v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura izšla še znanstvena monografija Prešeren po Prešernu. Kot napoveduje njen podnaslov Kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika je avtor najprej razložil koncept kulturnega svetnika ter ga ponazoril z vrsto primerov, nato pa berljivo predstavil proces Prešernove povzdignitve v nacionalnega pesnika. Za razliko od mnogih drugih interpretacij Prešernovega mesta v nacionalni zgodovini pa je dr. Dović postavil pesnikovo kanonizacijo v širši evropski kontekst, tako da lahko bralec izve, da poznajo podobne kanonizacije književnikov tudi drugi narodi. Več o Prešernu po Prešernu oziroma o tem, kako je postal Prešeren Prešeren v našem imaginariju, bo povedal dr. Marijan Dović v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Uroš Zupan se je leta 1991 z zbirko Sutre najprej predstavil kot pesnik, le nekaj let pozneje, leta 1996, pa je objavil prvo esejistično zbirko Svetloba znotraj pomaranče in se z vsako naslednjo zmerom znova predstavil kot suveren esejist. V esejih piše o osebni izkušnji in se pogosto vrača v odmaknjene, že nekoliko pozabljene svetove mladostnih in tudi sodobnih subkultur, piše o različnih literarnih in glasbenih praksah ter tako pred bralcem oživlja že kar pozabljen svet. To zagotovo velja tudi za zbirko esejev Sedeti v temi. O njej je umetnik prav za publikacijo, ki jo berete, zapisal: “Zares je to, kot večina mojega pisanja, knjiga o času, ki sicer korenini v resničnosti, a se mi z razdalje, ki se zdaj včasih meri še v polovici stoletja, deluje kot čista fikcija.” Tako Uroš Zupan v pisni izjavi, več o svoji zbirki pa bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Stripar in publicist Iztok Sitar je pred kratkim objavil kar dve knjigi: pri Založbi /*cf zbirko kratkih esejev o družbeni kritiki in politični (ne)korektnosti v stripu z naslovom Kako je Jaka Racman postal fašist, pri založbi UMCo pa monografijo Zgodovina slovenskega stripa 1927 – 2017. To delo je avtor zasnoval kronološko – na začetku je tako predstavil začetke slovenskega stripa, ko lahko bolj kot o stripu govorimo o protostripu, med drugim je opozoril na Hinka Smrekarja, pozneje pa je zgodovino stripa razčlenil predvsem po generacijah. Tako se lahko bralec seznani z ustvarjalci različnih generacij in poetik, med katerimi najverjetneje izstopajo Marjan Amalietti, Miki Muster, Božo Kos, Kostja Gatnik, Zoran Smiljanič Tomaž Lavrič, Dušan Kastelic in drugi, posebno poglavje pa je namenil še avtoricam. Več o monografiji bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Igor Modic (Delo)
Neveljaven email naslov