Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta čas so Lusterdam sredi priprav na drugi album, zato je bil program mešanica do akustike slečenih starejših in mično oblečenih novih, premierno odigranih skladb. V intimni atmosferi le osnovne celice benda je zazvenel tudi koncertni klavir. Morda se vam zdi, da domačega rock benda z imenom Lusterdam ne poznate. A to ne drži. Najbrž si le niste zapomnili imena. Njihovo izvrstno muziko imate gotovo v ušesu. “Moram”, “Mesec”, “S kolesom sem prišel” ali naslovna s prvenca “Lepo mi godrnjaš” so že neštetokrat odzvanjale okoli vas. Zadnja objavljena “Tam drevesa rastejo počasi” je bila po številu predvajanj na Valu 202 tretja med domačimi v lanskem letu. Seveda z razlogom. Ker je odlična. Ja, tako kot drevesa tudi prisotnost Lusterdama v naši zavesti raste počasi. In gvišno.
Lačni igranja in žejni normalnosti so prišli v čisto normalne nenormalne, izzivov polne Izštekane
Ta čas so Lusterdam sredi priprav na drugi album, zato je bil program mešanica do akustike slečenih starejših in mično oblečenih novih, premierno odigranih skladb. V intimni atmosferi le osnovne celice benda je zazvenel tudi koncertni klavir.
Morda se vam zdi, da domačega rock benda z imenom Lusterdam ne poznate. A to ne drži. Najbrž si le niste zapomnili imena. Njihovo izvrstno muziko imate gotovo v ušesu. “Moram”, “Mesec”, “S kolesom sem prišel” ali naslovna s prvenca “Lepo mi godrnjaš” so že neštetokrat odzvanjale okoli vas. Zadnja objavljena “Tam drevesa rastejo počasi” je bila po številu predvajanj na Valu 202 tretja med domačimi v lanskem letu. Seveda z razlogom. Ker je odlična. Ja, tako kot drevesa tudi prisotnost Lusterdama v naši zavesti raste počasi. In gvišno.
Zbrali so se pred kakimi petimi leti okoli pisca, pevca in kitarista Hieronima Vilarja. Zajezili njegov že vsaj dvajset let delujoči ustvarjalni vrelec. Postrgali smetano. In začeli delati. Težko je reči, kaj je v njihovi zmesi rock in pop zvrsti edinstveno. A nekaj je. So nezgrešljivo prepoznavni. Po zvoku. In po tistem, kar se zdi tako preprosto, a je najtežje: v poplavi vsega na nevsiljiv, duhovit, netrivialen, a vsakomur sprejemljiv glasbeni način nagovoriti, pritegniti, povedati zgodbo, ogreti srce. Nekaj dati.
Hieronim Vilar (glas, kitara), Mirko Medved (kitara, klaviature, klavir), Ven Jemeršić (bas) in Jure Volgemut (bobni) so v Izštekane prišli brez gostov. Krepkemu odmerku znanih skladb, ki so jih temeljito prearanžirali, so dodali pet čisto novih, ki jih radijski poslušalci še nikoli niste slišali.
“Drugi album je zdrav in se lepo razvija, srce mu bije, vse okončine so na mestu. Zdaj čakamo porodne krče, da gospa usoda stisne in povrže ducat glasbenih otrok.
Največja umetnost je odnos. Kakršenkoli: jaz-jaz, jaz-ti, jaz-svet, jaz-stvari. Pesmi govorijo o odnosih, malo bolj zavestno. Kako doživljaš ljubezen. Kako doživljaš svet, ko doživljaš sebe in ljubezen,” pripoveduje Vilar. In dodaja: “Nove skladbe niso nastale v zadnjem letu, so predkoronske. Če povem po pravici, si ne želim delati koronskih songov. Ker si ta čas tega ne zasluži. Se bo pa spin vsega tega dogajanja razgalil post festum, skozi drugačen, oddaljen pogled.”
Fotografije iz oddaje, avtor Alan Orlič Belšak -- Najavni spot -- FB video
Ta čas so Lusterdam sredi priprav na drugi album, zato je bil program mešanica do akustike slečenih starejših in mično oblečenih novih, premierno odigranih skladb. V intimni atmosferi le osnovne celice benda je zazvenel tudi koncertni klavir. Morda se vam zdi, da domačega rock benda z imenom Lusterdam ne poznate. A to ne drži. Najbrž si le niste zapomnili imena. Njihovo izvrstno muziko imate gotovo v ušesu. “Moram”, “Mesec”, “S kolesom sem prišel” ali naslovna s prvenca “Lepo mi godrnjaš” so že neštetokrat odzvanjale okoli vas. Zadnja objavljena “Tam drevesa rastejo počasi” je bila po številu predvajanj na Valu 202 tretja med domačimi v lanskem letu. Seveda z razlogom. Ker je odlična. Ja, tako kot drevesa tudi prisotnost Lusterdama v naši zavesti raste počasi. In gvišno.
Lačni igranja in žejni normalnosti so prišli v čisto normalne nenormalne, izzivov polne Izštekane
Ta čas so Lusterdam sredi priprav na drugi album, zato je bil program mešanica do akustike slečenih starejših in mično oblečenih novih, premierno odigranih skladb. V intimni atmosferi le osnovne celice benda je zazvenel tudi koncertni klavir.
Morda se vam zdi, da domačega rock benda z imenom Lusterdam ne poznate. A to ne drži. Najbrž si le niste zapomnili imena. Njihovo izvrstno muziko imate gotovo v ušesu. “Moram”, “Mesec”, “S kolesom sem prišel” ali naslovna s prvenca “Lepo mi godrnjaš” so že neštetokrat odzvanjale okoli vas. Zadnja objavljena “Tam drevesa rastejo počasi” je bila po številu predvajanj na Valu 202 tretja med domačimi v lanskem letu. Seveda z razlogom. Ker je odlična. Ja, tako kot drevesa tudi prisotnost Lusterdama v naši zavesti raste počasi. In gvišno.
Zbrali so se pred kakimi petimi leti okoli pisca, pevca in kitarista Hieronima Vilarja. Zajezili njegov že vsaj dvajset let delujoči ustvarjalni vrelec. Postrgali smetano. In začeli delati. Težko je reči, kaj je v njihovi zmesi rock in pop zvrsti edinstveno. A nekaj je. So nezgrešljivo prepoznavni. Po zvoku. In po tistem, kar se zdi tako preprosto, a je najtežje: v poplavi vsega na nevsiljiv, duhovit, netrivialen, a vsakomur sprejemljiv glasbeni način nagovoriti, pritegniti, povedati zgodbo, ogreti srce. Nekaj dati.
Hieronim Vilar (glas, kitara), Mirko Medved (kitara, klaviature, klavir), Ven Jemeršić (bas) in Jure Volgemut (bobni) so v Izštekane prišli brez gostov. Krepkemu odmerku znanih skladb, ki so jih temeljito prearanžirali, so dodali pet čisto novih, ki jih radijski poslušalci še nikoli niste slišali.
“Drugi album je zdrav in se lepo razvija, srce mu bije, vse okončine so na mestu. Zdaj čakamo porodne krče, da gospa usoda stisne in povrže ducat glasbenih otrok.
Največja umetnost je odnos. Kakršenkoli: jaz-jaz, jaz-ti, jaz-svet, jaz-stvari. Pesmi govorijo o odnosih, malo bolj zavestno. Kako doživljaš ljubezen. Kako doživljaš svet, ko doživljaš sebe in ljubezen,” pripoveduje Vilar. In dodaja: “Nove skladbe niso nastale v zadnjem letu, so predkoronske. Če povem po pravici, si ne želim delati koronskih songov. Ker si ta čas tega ne zasluži. Se bo pa spin vsega tega dogajanja razgalil post festum, skozi drugačen, oddaljen pogled.”
Fotografije iz oddaje, avtor Alan Orlič Belšak -- Najavni spot -- FB video
V intimnem razpoloženju so izvedli skladbe z obeh albumov, ki so jih posebej za to priložnost pošteno premikastili. Iz trde grude indie rocka so zrasli swing, ciganski ritmi, ritem in blues, bossa nova.
Njegova inteligentna, lepa, nevsiljiva, preprosta in nadvse poetična muzika je zasijala na več načinov.
24. avgusta 2017 sta na levi breg Ljubljanice, na Novi trg, v posebnem izštekanem dvojcu brez kr(č)marja priplula velikana domače rock in pop muzike Rudi Bučar in Hamo. Njun ekskluzivni skupni akustični nastop se je začel točno ob 22h z radijskim prenosom na Val 202 ter video prenosom na portal RTV 4D in na facebook stran Vala 202. Vstopnine ni bilo.
Sodelovanje dveh izjemnih novih ikon slovenskega glasbenega prizorišča: kamniških raperjev in ljubljanskih psihedeličnih rokerjev.
Za glasbenim podvigom Siter stoji pevec skupine Nevember1 in radijski voditelj Primož P Ram Siter. Nedavno je pankersko energijo zamenjal za bolj umirjen, preprostejši zvok in šest let po izidu plošče Nevember1 objavil solistični prvenec “Kompilacija največjih hitov” (2016). V žanr simpatičnega, svetlega, nadvse užitnega pop roka je vnesel izjemno veliko življenja, duha, ostrine, jasne sporočilnosti. In ljubezni.
Pred tremi leti je znova vstal. Se podal na več turnej po skupni državi, kjer so ga vselej zelo spoštovali. Se odločil posneti novo ploščo “Ladja norcev”. Jo lani predstavil na odmevnih koncertih po domovini. Jo priredil za nekdanje brate pod naslovom “Svako dobro”. S tem, kako odlično grize, je navdušil domala vse, tudi največje dvomljivce. In počasi, počasi… je Franz postal znova Lačen! Ne česarkoli, temveč akustike! Zato se je v torek 18. aprila 2017 ob 22.25 podal v oddajo Izštekani na Valu 202. Oborožen z akustičnimi kitarami, s koncertnim klavirjem in s posebnim izborom skladb, ki jih doslej v novi inkarnaciji še ni použil. Foto: Alan Orlič
Duo s Tolminskega Bakalina je konec lanskega leta objavil četrto ploščo Španabije. V oddajo Izštekani je prišlo večina gostov s Španabij: skupina Salamandra Salamandra, Oktet Simon Gregorčič, Brencl banda, kitarist Dejan Lapanja, trobentač Andrea Pandolfo, beatboxer Zlam’n’bejž in Accordion Group 4-8-8-16. Slišali smo tudi nekaj starejših skladb, njihova prejšnja sodelovanja ter tudi kakšno povsem novo glasbeno španovijo.
Leta 2016 je minilo 30 let od nastanka enega od najbolj nenavadnih draguljev slovenske popularne glasbe, skladbe Od dela se umira. Ob tej priložnosti so Jurki & Basisti pesem obudili. A ne sami! V oddaji Izštekani smo slišali tudi številne izvedbe njihovih gostov. S sogovorniki smo skladbo postavili v tedanji in zdajšnji družbeni kontekst. Basisti pa so odigrali še del svojega železnega repertoarja. Nastopili so Matevž Šalehar Hamo, Gojmir Lešnjak Gojc, Jacuzzy Krall, Aleš Hadalin, Stare device, Natriletno kolobarjenje s praho, igralci Vesna Pernarčič, Marko Mandić in Uroš Fürst ter številni drugi.
Po desetletju prehojene solistične poti se je zasavski harmonikar mednarodnega slovesa Jure Tori znova ustavil v oddaji Izštekani. Predstavil je najnovejši podvig Tori Tango, ob njem pa nanizal še številne druge podvige, ki se jim posveča: Tori trio, pop bend Flora & Paris, pesniško-glasbeni duo Jurovski par in še kaj.
V dneh, ko svet preseneča novica, da je Nobelovo nagrado za literaturo prejel Bob Dylan, so se Izštekani veselili vnovičnega gostovanja najbolj plodovitega sodobnega slovenskega pisca besedil za popularno glasbo. Drago Mislej-Mef jih je spisal vsaj 500. Čeprav se velikokrat šali, da je njegov solistični repertoar nastal tako, da je poskusil zapeti pesmi, ki so mu jih zavrnili, je resnica prej obratna. Tiste, ki jih poje sam, so najbolj njegove. Če ne zaradi drugega zato, ker jih pač poje sam. Ker je zanje zložil tudi glasbo. Ker jih poznamo v njegovi izvedbi. Ker je ta edinstvena. Ker je Mef pač Mef in nihče ne zveni tako kot on. In ker preprosto hočemo, da nam pripoveduje svoje zgodbe.
Izštekano jesen je odprla izvrstna domača zasedba Širom. Sestavljajo jo multiinstrumentalisti in vsestranski glasbeniki Ana Kravanja, Samo Kutin in Iztok Koren. Svojo povsem akustično instrumentalno glasbo so letos strnili na prvencu “I.”. Poleg plošče, ki je julija izšla tudi na Japonskem, bodo v Izštekanih predstavili nove skladbe in se razširili za dvakrat! Z njimi bodo vokalistka in gledališčnica Tea Vidmar, japonski zvočni in vizualni umetnik Yoshio Machida ter elektronski eksperimentator in nojzer Neven M. Agalma. Res je, tokrat je šlo izštekavanje tudi v obratni smeri, akustični glasbi je bila dodana elektronika.
V tokratni oddaji Izštekani na Valu 202 bo nastopil Samo Budna z bendom in številnimi gosti. Obljublja pravoveren izštekan nastop z akustičnimi instrumenti, za katerega so za večino skladb naredili tudi nove godalne aranžmaje.
Tokratni gost Izštekanih je bil ljubljanski studijski maček in angažirani roker Jacuzzy Krall. Posebej za oddajo je Krall songe osvobodil studijskih spon in elektronsko narekovanih ritmov, v vaša ušesa so poleteli v docela živi izvedbi vrhunskega benda. Ki je bil precej glasen! Vsemu skupaj bi lahko rekli izštekano-vštekani Jacuzzy Krall. Oziroma Jacuzzy Krall, ki se izšteka iz ene in prišteka v drugo vtičnico. Glasbeno pot je Jakob Krall začel pred krepkima dvema desetletjema. Potem ko je v zgodnjem otroštvu pod očetovim vplivom poslušal skoraj izključno jazz, je zagrabil za saksofon in po srednješolskih punk bendih prve resnejše izkušnje nabiral v instrumentalni zasedbi Z levo nogo. Sledilo je sodelovanje s Sausages in v zasedbi Trije Puhalci. V novo tisočletje pa je vstopil kot avtor in pevec pri Los Ventilos, s katerimi je posnel prvenec “ISO4586” (2001). Da, Krall je skupaj z Boštjanom Gradiškom avtor njihovega prvega in verjetno do danes največjega hita “Ne gledam nazaj”. Glasba ga je zagrabila in ga zanimala z veliko plati. Vpisal se je na šolo za tonske mojstre SAE in v porajajočem ljubljanskem Ditrojtu, danes epicentru slovenskega rokenrola, postavil svoj studio. Ter začel ustvarjati pod imenom Jacuzzy Krall. Glasbeni uredniki na Valu 202 so ga kmalu opazili in dvakrat opozorili nanj, leta 2008 in 2010 so uvrstili njegova songa na zbirki “Imamo dobro glasbo”. Da pa je svojo muziko, ki jo je cvrl na res počasnem ognju, končno objavil v izdatnem odmerku, je trajalo dolgih sedem let. A se je splačalo čakati. Album “Jacuzzy Krall” je izšel jeseni 2014 v obliki dvojne vinilke in brezplačnega dolpotega na spletu. "Enkrat premal, drugič preveč, kolk je dovolj, ko je vse ti odveč? Dej rin naprej, nej potuje tale čreda, volkovi prežijo na nas z druzga brega. Ne govor, drž korak s to karavano, skupaj v vrsti za potrošniško kramo. Stisn rep, bod fleksibilen, pojej tablet, bod obziren. Noben ne vid, da je edina resnica, da smo v vrsti pod tablo z napisom Mesnica." (Jacuzzy Krall: “En korak več”) Angažirani preplet številnih žanrov, od rocka do hip hopa, od funka do metala, z jasnimi, neposrednimi besedili v pristni ljubljanščini, ki toliko kot z besedami povedo z načinom interpretacije, je bilo nato treba spraviti v novo življenje. Na oder. Jacuzzy je zbral odličen bend vrhunskih muzičistov in obredel več klubov ter naravnost navdušil (i)zbrano občinstvo. Pri živem izvajanju se je sprva odločil za srednjo pot, del glasbe je še vedno prihajal iz elektronskih naprav, bil posnet vnaprej. A tudi to se bo že v nekaj dneh spremenilo. Jacuzzy Krall je namreč ob povabilu v oddajo Izštekani na Valu 202 svojo glasbo povsem osvobodil vnaprej posnetih ali elektronsko krmiljenih zvokov. Z bendom jo bo izvedel docela v živo. In naglas! Zasedba bo sorodna kot na koncertih: Miha Meglič (kitara), Andraž Mazi (kitara, pedal steel), Davor Klarič (klaviature), Rok Škrlj (bas), Sergej Randjelović Runjoe (bobni, spremljevalni glas), Boštjan Vajs (bobni), Rok Hozjan (spremljevalni glas), Katinka Dimkaroska (glas, tapan). In seveda Jacuzzy Krall na prestolu. No, če morda Jacuzzyja Kralla sploh ne poznate, je res skrajni čas, da vam prekriža pot.
Legendarni akustičarji Tantadruj so za enega svojih postankov v prazničnem letu izbrali oddajo Izštekani na Valu 202, ki jim je z veseljem odprla vrata. V njej so sicer že nastopili daljnega leta 1998. Izbrali so repertoar iz vseh obdobij, predstavili so uglasbitve domačih in tujih pesnikov ter lastnih besedil. V posebnem sklopu je vsak od osrednjih treh članov skupine – to so Aleš Hadalin, Boštjan Soklič in Mateja Blaznik – predstavil kos solističnega ustvarjanja. Predvsem pa so se Tantadruji posebej za to priložnost pošteno okrepili, skupaj z gosti jih je bilo osem.
8. decembra 2015 je Val 202 v ljubljanskem Kinu Šiška znova pripravil posebno rajžo letošnjih izštekancev z naslovom Izštekanih 10. Vsem, ki so ali še bodo gostovali v oddaji letos, so se pridružili še gostje Mi2. Za češnjo na torti so tokrat z godali poskrbeli člani Simboličnega orkestra.
Neveljaven email naslov