Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
762 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
V zvezi z novelo visokošolskega zakona, ki razširja možnosti za predavanja v tujem jeziku, se je vnel jezikovni boj. Nasprotniki napovedujejo amandmaje, ustavno presojo in, če bo treba, tudi referendum. Kakšen je od zunaj pogled na to žgoče jezikovno-politično vprašanje? Gost je bil profesor Zlatko Skrbiš, prorektor univerze Monash v Avstraliji. Pogovor je vodil Urban Tarman.
Kako uvajati angleščino kot jezik akademskega poučevanja in raziskovanja? Kako vrednotiti pretok znanja v globalizirani znanosti in ohraniti jezikovno pestrost? Do teh žgočih jezikovno-političnih vprašanj se je Evropska zveza državnih jezikovnih ustanov opredelila s Firenško resolucijo. O ugotovitvah in smernicah tega dokumenta ponovno v pogovoru z dr. Simono Bergoč, vodjo Službe za slovenski jezik ministrstva za kulturo.
Na slovenskih univerzah je trenutno pet odstotkov stalnih tujih študentov in dva odstotka tujih predavateljev. V prihodnje bi se njihov delež lahko dvignil na minimalno 15 odstotkov, je dejal rektor univerze v Ljubljani Ivan Svetlik. Z njim smo se pogovarjali o spremembah visokošolskega zakona, ki širijo možnost za predavanja v angleškem jeziku.
V državnem svetu so se soočili predlagatelji in nasprotniki sprememb visokošolskega zakona, ki širijo možnosti za predavanja v angleškem jeziku. Njihova stališča so v nasprotju, eni opozarjajo na konec slovenskega znanstvenega jezika, drugi zagovarjajo večjo odprtost slovenskih univerz. Med govorci sta bila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič in prorektor Univerze v Mariboru Marko Jesenšek.
Pri preseganju etničnih konfliktov je lahko v veliko pomoč ozaveščeno sporazumevanje. Z upoštevanjem jezikovnih obrazcev, pri katerih uporabimo besede včasih, morda in po mojem mnenju, lahko sogovorniku damo večjo vrednost. V veliko pomoč je ob tem literatura, ki prikazuje pristne življenjske razmere. Gostja oddaje je prof. dr. Vesna Mikolič, ki deluje na Znanstveno-raziskovalnem središču in Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Tovrsten model podaja v svoji knjigi Etnična identiteta in medkulturna ozaveščenost pri sodobnem jezikovnem pouku. Model Tilka za preseganje etničnih konfliktov.
Napovedane spremembe Zakona o visokem šolstvu, ki uvajajo predavanja v angleškem jeziku, so sprožile negativen odziv v delu slovenske javnosti. Odzivi dajejo vtis, kot da so eni proti povezovanju visokega šolstva s tujino, druge pa označujejo za grobarje slovenskega jezika. Pa je res tako? Gosta oddaje sta dr. Stojan Sorčan, generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo in dr. Zoran Božič, predsednik Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport v Državnem svetu.
Gost je bil minister za kulturo Anton Peršak. Z njim smo se pogovarjali o napovedanih spremembah Zakona o visokem šolstvu, ki odpirajo možnosti za predavanja na slovenskih univerzah v tujem jeziku. Spremembam nasprotujejo v Društvu slovenskih pisateljev, na spletu pa se je oblikovala peticija Za vsestranski razvoj slovenskega jezika, ki ima trenutno okrog pet tisoč podpisov podpore.
Med zakladnicami znanja, ki jih strokovnjaki redno uporabljajo pri svojem delu, so tudi terminološki slovarji. Te lahko dopolnjujejo z enciklopedijami in leksikoni ter na tako zaokrožijo vedenje. Kako priti do znanja, ki se skriva v različnih priročnikih? Kakšne informacije lahko pričakujemo od njih? Kakšna je njihova širša uporabna vrednost? Gostja oddaje je dr. Mojca Žagar Karer, znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Med drugo svetovno vojno so madžarske okupacijske oblasti Avgustu Pavlu naročile, da napiše slovnico vendskega jezika. Z njo so želeli Madžari dobiti znanstveno delo, ki bi dokazovalo neslovenskost prekmurskega jezika in bi opozorilo na posebni, od slovenščine neodvisni vendski jezik. S tem bi dobili ideološko napisano jezikoslovno delo, ki bi podpiralo priključitev Prekmurja madžarski. Avgust Pavel pa njihovih pričakovanj ni izpolnil. Dokončal je dolgoletno delo in napisal slovnico prekmurskega (knjižnega) jezika, kar so promadžarsko usmerjeni cenzorji prepoznali, zato so njen natis zaustavili. Gre za prvo znanstveno slovnico prekmurščine s čemer je ta jezik prvič normiran in predpisan. Pavel je s slovnico postavil jezikovni spomenik in temelj za ohranitev prekmurskega jezika. O okoliščinah nastanka Prekmurske slovenske slovnice in pomena tega dela za zgodovino slovenskega knjižnega jezika ponovno s prof. dr. Markom Jesenškom.
Rokopisna pesmarica iz Rakol pri Tinjah na Koroškem je bila napisana v prelomnem obdobju oblikovanja slovenskega knjižnega jezika, v 19. stoletju. Gre za rokopis, ki odkriva razvitost leposlovne jezikovne zvrsti iz starejših obdobij v koroški deželi, vsebuje pa zbirko cerkvenih pesmi s prvinami rožanščine in podjunščine. V oddaji Jezikovni pogovori smo skupaj z prof. dr. Martino Orožen znova razmišljali o pomenu in značilnostih Tinjskega rokopisa, ki velja za jezikovni spomenik.
Prostorska zakonodaja se vsakih nekaj let spremeni. Življenjska doba izrazov na področju prostorskega in okoljskega prava je lahko zelo kratka, ponovne spremembe pa povzročijo zmedo v načrtovanju. To zmedo bi lahko pomagal reševati Urbanistični terminološki slovar, na katerega smo čakali pet desetletij. V preteklosti je bilo že več poskusov, da bi napisali to delo, a se strokovnjaki niso mogli poenotiti pri posamičnih izrazih. V oddaji smo pregledali konkretne besede in se ozrli v zgodovino slovenske urbanistične terminologije. Gosta sta bila Breda Mihelič in Matej Nikšič, ki sta uredila Urbanistični terminološki slovar.
V zadnjem času se vse bolj kaže, da narodna in jezikovna identiteta ni nujno jasna in enoznačna. Vedno več je govora o hibridni identiteti, o posebnih dinamikah na narodnostnem in jezikovnem področju. Kakšne so te dinamike med govorci slovenskega jezika v Italiji, se bomo pogovarjali z Matejko Grgič, avtorico znanstvene monografije Jezik: sistem, sredstvo in simbol – Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji.
Mlajše generacije v slengu večkrat uporabljajo izraz muvanje, vendar ta in drugi podobni niso nastali le pod vplivom ameriške popkulture pri nas, ampak so se izoblikovali že med prvo predvojno generacijo izseljencev v Združene države Amerike. Tamkajšnja prva generacija Slovencev je ostala enojezična in se ni nikoli v celoti naučila angleškega jezika. Čeprav so živeli v bolj zaprtih skupnostih, pa je imel angleški jezik nanje vendarle vpliv. Kakšen je bil in kako je slovenščina živela med njimi, ponovno v Jezikovnih pogovorih z dr. Nado Šabec, redno profesorico z oddelka za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Mariboru. Oddajo je pripravila Natalija Sinkovič.
Jeziki se razvijajo, spreminjajo in bogatijo z novimi mediji, v naše sporazumevanja vnašamo vedno več vizualnosti in likovnosti. Poleg zapisanih besed in črk so tu še t.i. čustvenčki, memi, gifi in drugi znaki za enostavno in hitro komunikacijo ter izražanje mnenj in čustev. Morda so to novi piktogrami in hieroglifi. Poleg tega pa v leposlovnih in stvarnih knjigah, predvsem za mlade bralce, ilustracije pripovedujejo vedno lepše in boljše zgodbe. O tem se je Magda Tušar pogovarjala z pisateljem in prevajalcem Boštjanom Gorencem Pižamo in likovnim urednikom Pavlom Učakarjem.
Na področju javne rabe slovenskega jezika je največ kršitev povezanih z javnimi prireditvami. Veliko se jih nanaša tudi na spletne predstavitve fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost. Kako v teh primerih ukrepa inšpektorat? Koliko prijavitelji poznajo zakon o javni rabi slovenščine? Kaj lahko inšpektorat naredi za ozaveščanje na področju rabe slovenskega jezika? Gostja je bila magistrica Sandra Vesel, vodja inšpektorata za kulturo in medije.
Socialna neenakost vpliva na govorni razvoj otroka v najzgodnejšem obdobju. Izobrazba in poklic staršev se kažeta v spodbujanju govora otrok že od šestega meseca starosti naprej. Takrat se prek jezika začnejo razvijati tudi druge intelektualne sposobnosti, to vse pa vpliva na posameznikov splošni razvoj. O najzgodnejšem obdobju razvoja govora otrok ponovno z dr. Ljubico Marjanovič Umek, redno profesorico razvojne psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Rimljani in Grki so poseljevali velik del sveta in ga poimenovali. Kakšno je načelo pri slovenjenju geografskih imen latinskega in grškega izvora? Za katero obliko se odločiti, ko pridemo do prostora, kjer sta sobivali ti kulturi? Praviloma v dilemi izberemo obliko, ki je ustaljena, vendar je ustaljenost lahko nekaj relativnega. O zgodah in nezgodah prevajanja grših in latinskih geografskih imen z dr. Matejem Hriberškom z Oddelka za filologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Izgovarjava japonskega jezika je razmeroma preprosta, njegova pisava pa sodi med najbolj težavne na svetu. Za branje časopisa je treba obvladati vsaj 1000 pismenk. Čeprav je japonščina za Slovence zahteven jezik, pa se zanimanje zanjo povečuje. V zadnjem času ne le zaradi gospodarskih razlogov, ampak je v ospredju zanimanje za japonsko kulturo. Kako zahteven je za Slovence japonski jezik? Kakšne so njegove osnovne značilnosti? Kdo se ga v Sloveniji uči? O vsem tem ponovno v pogovoru s Chikako Shigemori Bučar in Luko Culibergom s Katedre za japonologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Slovenščina verjetno nikoli ne bo takšna kot je bila pred pojavom spleta, vprašanje pa je kolikšen je ta vpliv. Glede na raziskave, nove tehnologije ne določajo jezik v tolikšni meri, kot je napovedoval tehnološki determinizem. Vpliv sicer je, vendar je še vedno avtor tisti, ki v veliki meri odloča kakšna bo oblika besedil. Gostji oddaje sta dr. Darja Fišer, vodja projekta Jezikoslovna analiza nestandardne slovenščine – JANES in dr. Mija Michelizza, avtorica znanstvene monografije Spletna besedila in jezik na spletu.
Kletvice in psovke »delujejo« ne da bi se popolnoma zavedali njihovega pravega pomena. Dokaz za to je otrok, ki ob preklinjanju zazna razburjenje, ne razume pa pomena. V drugem delu oddaje smo konkretneje analizirali nekaj pogostih kletvic in zakaj delujejo. Ob njihovi izgovarjavi jih nismo prekrili s piskajočim zvokom, kot bi to morali, če bi šlo za namerno in žaljivo preklinjanje. Oddaja je namreč namenjena njihovi analizi. Gost je bil doc. dr. Bernard Nežmah, avtor knjige Kletvice in psovke. Vir fotografije: Wikimedia Commons
Neveljaven email naslov