Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Primož Trubar je bil kot tank, ki je ril skozi neprehodno džunglo. To je počel z veliko mero vztrajnosti in poguma, hkrati pa tudi z veliko znanja, je dejal Kozma Ahačič, vodja Sekcije za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Protestantski projekt oblikovanja slovenskega knjižnega jezika je bil pred petimi stoletji utopija, saj je bil na prvi pogled obsojen na propad. Slovenski protestantski pisci so morali biti izjemno pogumni, da so izdajali knjige za bralce, ki jih še ni bilo, pri tem pa so uporabljali jezik in črkopis, ki ga maloštevilni bralci sprva niso bili vajeni. Tudi finančno projektu ni dobro kazalo. Šlo je za projekt, ki si ga ni nihče želel in je izhajal iz notranje potrebe Primoža Trubarja in nekaj redkih posameznikov, pojasnjuje Ahačič in izpostavlja, da je bilo v Trubarjevih časih pismenih od 3 do 5 odstotkov prebivalstva. Vsi tisti, ki so bili pismeni, pa so brali v latinščini ali nemščini. Takrat se pravzaprav ni nihče spraševal o tem, zakaj bi sploh rabili slovenščino. Knjižni trg je sprva obsegal le približno 20 ljudi, ki so si želeli slovensko knjigo.
Izdajanje knjig je bilo pred petimi stoletji tudi izjemno drago. Financerji pa so bili pripravljeni vložiti denar v knjige, ki bi širile vero in politično moč. Večina financerjev niti ni znala slovenščine.
Najbolj pomemben Trubarjev argument pri njihovem prepričevanju je bila podobnost slovenščine z drugimi slovanskimi jeziki. Slovanski narodi so bili v neposrednem stiku s Turki in tudi Slovenija je takrat zelo čutila turško nevarnost. Trubar je zatrjeval, da s širjenjem vere lahko pokristjani Turke in jih s tem politično in vojaško oslabi. V to je tudi dejansko verjel, v tem ni bilo zvijače, je pojasnil Ahačič.
Prva slovenska knjiga Katekizem je veljala za eno izmed najbolj ambicioznih Trubarjevih del, ki je nastajalo kot njegovo življenjsko delo. Sam ni vedel, da bo naletel na takšen odziv, da bo nato izdajal tudi druge knjige. Od slovenskih protestantov je slovenski knjižni jezik najbolj zaznamoval Jurij Dalmatin, ki je prevedel Biblijo.
Dalmatin je bil nekakšen projekt Primoža Trubarja, Adama Bohoriča in drugih slovenskih protestantskih veljakov. Poučeval ga je Adam Bohorič, ki je odkril, da gre za nadarjenega fanta, za čudežnega dečka. In zelo kmalu se je pojavila odločitev, da mu omogočijo najboljše šole, zato da bi enkrat v prihodnosti prevedel Biblijo.
Dalmatin je bil znanstvenik v današnjem smislu besede in ne organizator. Hkrati pa je bil vztrajen in samozavesten, saj je Trubarjev jezik izpopolnil, je Dalmatina osvetlil Ahačič in poudaril, da je prav v tem tudi veličina Primoža Trubarja, ki je Dalmatinu dovolil, da je njegov jezik še dodatno izboljšal, nekoliko spremenil in popravil. Kljub temu, da je imel Trubar veliko avtoriteto in bi lahko deloval drugače. Slovenci smo tako postali 14 narod, ki smo dobili prevod Biblije. Adam Bohorič je nato opravil jezikovni pregled Dalmatinove Biblije in kot stransko delo je nastala slovnica, ki smo jo dobili na 9. mestu med narodi.
762 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Primož Trubar je bil kot tank, ki je ril skozi neprehodno džunglo. To je počel z veliko mero vztrajnosti in poguma, hkrati pa tudi z veliko znanja, je dejal Kozma Ahačič, vodja Sekcije za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Protestantski projekt oblikovanja slovenskega knjižnega jezika je bil pred petimi stoletji utopija, saj je bil na prvi pogled obsojen na propad. Slovenski protestantski pisci so morali biti izjemno pogumni, da so izdajali knjige za bralce, ki jih še ni bilo, pri tem pa so uporabljali jezik in črkopis, ki ga maloštevilni bralci sprva niso bili vajeni. Tudi finančno projektu ni dobro kazalo. Šlo je za projekt, ki si ga ni nihče želel in je izhajal iz notranje potrebe Primoža Trubarja in nekaj redkih posameznikov, pojasnjuje Ahačič in izpostavlja, da je bilo v Trubarjevih časih pismenih od 3 do 5 odstotkov prebivalstva. Vsi tisti, ki so bili pismeni, pa so brali v latinščini ali nemščini. Takrat se pravzaprav ni nihče spraševal o tem, zakaj bi sploh rabili slovenščino. Knjižni trg je sprva obsegal le približno 20 ljudi, ki so si želeli slovensko knjigo.
Izdajanje knjig je bilo pred petimi stoletji tudi izjemno drago. Financerji pa so bili pripravljeni vložiti denar v knjige, ki bi širile vero in politično moč. Večina financerjev niti ni znala slovenščine.
Najbolj pomemben Trubarjev argument pri njihovem prepričevanju je bila podobnost slovenščine z drugimi slovanskimi jeziki. Slovanski narodi so bili v neposrednem stiku s Turki in tudi Slovenija je takrat zelo čutila turško nevarnost. Trubar je zatrjeval, da s širjenjem vere lahko pokristjani Turke in jih s tem politično in vojaško oslabi. V to je tudi dejansko verjel, v tem ni bilo zvijače, je pojasnil Ahačič.
Prva slovenska knjiga Katekizem je veljala za eno izmed najbolj ambicioznih Trubarjevih del, ki je nastajalo kot njegovo življenjsko delo. Sam ni vedel, da bo naletel na takšen odziv, da bo nato izdajal tudi druge knjige. Od slovenskih protestantov je slovenski knjižni jezik najbolj zaznamoval Jurij Dalmatin, ki je prevedel Biblijo.
Dalmatin je bil nekakšen projekt Primoža Trubarja, Adama Bohoriča in drugih slovenskih protestantskih veljakov. Poučeval ga je Adam Bohorič, ki je odkril, da gre za nadarjenega fanta, za čudežnega dečka. In zelo kmalu se je pojavila odločitev, da mu omogočijo najboljše šole, zato da bi enkrat v prihodnosti prevedel Biblijo.
Dalmatin je bil znanstvenik v današnjem smislu besede in ne organizator. Hkrati pa je bil vztrajen in samozavesten, saj je Trubarjev jezik izpopolnil, je Dalmatina osvetlil Ahačič in poudaril, da je prav v tem tudi veličina Primoža Trubarja, ki je Dalmatinu dovolil, da je njegov jezik še dodatno izboljšal, nekoliko spremenil in popravil. Kljub temu, da je imel Trubar veliko avtoriteto in bi lahko deloval drugače. Slovenci smo tako postali 14 narod, ki smo dobili prevod Biblije. Adam Bohorič je nato opravil jezikovni pregled Dalmatinove Biblije in kot stransko delo je nastala slovnica, ki smo jo dobili na 9. mestu med narodi.
Poutrinek, vzdejanjenje, vzigravanje, vživetven, to je le nekaj novih slovenskih izrazov, ki jih je ustvaril Branko Gradišnik ob prevajanju knjige Nancy McWilliams Psihoanalitična diagnostika. Zanjo je dobil Jermanovo nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev za najboljši prevod humanističnega besedila iz tujih jezikov v slovenščino. Z Brankom Gradišnikom smo se pogovarjali o izumljanju novih besed, dotaknili smo se bomo zanimivih primerov, kot je beseda multitasking, ki jo je naš gost prevedel v multretiranje.
Jezikovna različnost je podobno kot biotska raznovrstnost ogrožena. Okrog 97 odstotkov vseh ljudi govori le 4 odstotke obstoječih jezikov. Po ocenah Unesca naj bi jih do konca 21. stoletja izumrlo kar 90 odstotkov. Na svetu je sicer okrog 7000 jezikov, med katerimi jih je 500 tik pred izumrtjem, saj jih uporablja le nekaj govorcev. Slovenščina pa sodi po številu govorcev med le pet odstotkov vseh jezikov na svetu, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Slovenščina torej, če jo primerjamo s tisočimi jezikov po svetu, ni majhen jezik in po mnogih kriterijih tudi ni ogrožen jezik. A vendar moramo biti pozorni. Še posebej občutljiva so področja visokega šolstva, gospodarstva in digitalnega okolja. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika smo se o kriterijih ogroženosti jezikov pogovarjali z Vodjo službe za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo Simono Bergoč.
Zvonjenje jezikovno ponazarjamo z besedami bim, bam, bom. Podobno je tudi v drugih jezikih. Ker smo pri nas na tem področju izjemno ustvarjalni, imamo v slovarju zvonjenja in pritrkavanja kar 1035 gesel. Gostja oddaje je bila dr. Mojca Kovačič z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, soavtorica Slovarja zvonjenja in pritrkavanja.
Letos mineva 150 let od smrti Friderika Ireneja Barage, ki velja za »Trubarja severnoameriških Indijancev«. Napisal je prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva ter prvo škofovsko okrožnico v jeziku severnoameriških Indijancev sploh. Napisal je prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva ter prvo škofovsko okrožnico v jeziku severnoameriških Indijancev sploh. Indijanci so ga klicali Velika črna halja ali Mekatewikvanaie. Kot Prešernov in Slomškov sodobnik pa je sooblikoval tudi slovenski pripovedni jezik. Gosta oddaje sta bila jezikoslovka dr. Martina Orožen in arheolog dr. Marko Frelih (ponovitev oddaje).
"Lahko delovanje knjižnega jezika primerjamo s turnirskim sistemom tekmovanj? Le zelo od daleč, se mi zdi", je zapisal Marko Stabej v svoji novi knjigi Naj gre za jezik. Kako naj gre za jezik, nam je avtor povedal v oddaji, ki jo je pripravila Lucija Fatur.
Spletni portal Fran, ki ima 40 tisoč obiskov na dan, njegov urednik Kozma Ahačič pa je bil razglašen za Delovo osebnost leta 2017, je bil zavrnjen na razpisu Ministrstva za kulturo. Zavrnitev je odmevala tudi v javnosti, saj so bili na inštitutu šokirani, celo ogorčeni. Zakaj so bili tako negativno presenečeni, če pa imajo za portal Fran, kot zatrjujejo na Ministrstvu za kulturo, vse pogoje za kakovostno delovanje? V oddajo smo povabili predstavnike Inštituta za slovenski jezik in Ministrstva za kulturo.
Slovenski jezik v državni upravi ni na zavidljivi ravni. Predpisi, ki so objavljeni v Uradnem listu, imajo večkrat napake, te pa se nato zaradi citiranja širijo naprej. Zakaj je tako, smo se pogovarjali z Nevenko Gajšek iz Sektorja za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije.
Neoliberalizem je v kratkem času postal svetovna ideologija, ki pomembno oblikuje današnji čas in ne nazadnje vpliva tudi na jezik kot najpomembnejši element kulture in socializacije. O tem, kako se neoliberalna ideologija kaže v jezikovni rabi, se bomo med drugim v oddaji pogovarjali z mlado raziskovalko na Inštitutu za narodnostna vprašanja Sabino Zorčič. Vir foto: www.flickr.com
Deset finalistk za besedo leta 2017 so: anticepilec, arbitraža, drugi tir, evropski prvaki, kriptovaluta, krožno gospodarstvo, lažna novica, nadlegovanje, projektariat in sprava. Jutri se začenja glasovanje za zmagovalko, več o letošnjem izboru in o drugih besedah, ki niso prišle v finale, kot so besede konopljeglavec, demokratura in ključnik, pa v pogovoru s prof. dr. Markom Snojem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je sodeloval v komisiji za izbor besede leta 2017.
Pri oblikovanju slovenske samostojnosti in enotnosti izstopa v zgodovini jezik. Slovenščina je zgodovinsko bolj odločilna pri oblikovanju enotne slovenske identitete kot geografski položaj ali zgodovinska tradicija. Od Primoža Trubarja naprej se je začela vzpostavljati enotna nacionalna zavest, ki je temeljila predvsem na knjižnem jeziku. Zakaj je slovenščina za slovensko enotnost tako pomembna, smo se na državni praznik samostojnosti in enotnosti pogovarjali z akad. prof. dr. Jankom Kosom.
V tokratnih Jezikovnih pogovorih smo pred mikrofonom gostili enega najpomembnejših sodobnih ruskih jezikoslovcev, Vladimirja Aleksandroviča Plungjana, ki se znanstveno posveča slovnični tipologiji, korpusnemu jezikoslovju in teoriji verza. Plungjan je poleg tega tudi eden najpomembnejših raziskovalcev zahodnoafriških in kavkaških jezikov ter član tako ruske kakor evropske akademije znanosti in umetnosti. Kako akademik Plungjan pravzaprav spaja raziskave v polju čiste jezikoslovne teorije s preučevanjem konkretnih jezikov, smo preverjali v oddaji, ki jo je pripravila Goran Dekleva. foto: zapis na brezovem lubju, 13. stoletje, Novgorod, Rusija (Wikipedia)
Dve vrstici, komaj kaj več kot dvajset znakov, nekaj sekund branja – kaj vse je mogoče povedati v filmskem ali televizijskem podnaslovu; o tehniki podnaslovnega prevajanja pa tudi o položaju prevajalcev v tokratni oddaji Jezikovni pogovori. S predsednico Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Polono Mertelj se je pogovarjala Staša Grahek.
S povečanjem števila turistov se je v Ljubljani povečalo tudi število tujejezičnih javnih napisov. Pa so vsi v skladu z zakonom o javni rabi slovenščine? Gosta sta bila vodja sektorja za splošni nadzor na Tržnem inšpektoratu Andrej Žakelj in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prof. dr. Marko Snoj.
Znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhe in naglušne osebe ni posnetek jezika, ampak je vrsta jezika. Tudi ni univerzalen, ampak se med narodi razlikuje. Slovenski znakovni jezik pa je nekaj tako posebnega, da so ga vpisali v Register nesnovne kulturne dediščine. Zakaj je tako poseben, smo se ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, pogovarjali z Matjažem Juhartom, sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Politična cenzura preprečuje dostop do informacij, ki jih politična moč razume kot kočljive in nezaželene, saj bi vplivale na kritično razumevanje in drugačen odnos ljudi do določenih poglavij zgodovine, kot ga zahteva oblast. Za časa povojne Jugoslavije, ki se je utemeljila z zmago v NOB – tako naša gostja, prevajalka in publicistka Alenka Puhar – so bila prevodna besedila, ki so tematizirala partizanstvo, pod drobnogledom. Nevralgične točke v njih so črtali in popravili tako, da so bile v skladu z idealistično podobo, ki jo je želela negovati politična moč. Prevajanje pod cenzuro, predvsem na primeru knjige novozelandskega kirurga dr. Lindsayja Rogersa, bomo v tokratni oddaji tako osvetlili v pogovoru z Alenko Puhar, ki trenutno na novo prevaja Rogersovo delo. Oddajo je pripravila Maja Žvokelj, tonsko jo je oblikovala MIrta Berlan.
Čeprav roboti in računalniški programi lahko proizvedejo govor, je še veliko vprašanje, kdaj bodo zmožni pravih pogovorov ali celo vodenja radijskih oddaj. Kako deluje človekova zmožnost inteligentnega razumevanja, je namreč velika skrivnost. Od odgovora na to vprašanje je odvisno delovanje umetne inteligence, pa tudi to, kdaj ima robot zmožnost človekovega inteligentnega razumevanja jezika. O največjih izzivih na tem področju se bomo pogovarjali s prof. dr. Juretom Zupanom, dolgoletnim raziskovalcem na področju računalniške lingvistike. Vir fotografije: wikipedia
Kaj se je dogajalo s srbohrvaščino in jeziki nasledniki po razpadu Jugoslavije, kakšen je bil vpliv družbene moči na jezikovno politiko v na novo nastalih državnih tvorbah in ali je prišlo do kontaminiranja jezikov z različnimi političnimi ideologijami - v tokratnih Jezikovnih pogovorih. O pričujoči temi, ki v grobem kaže odnos med jezikom in politiko v spremenjenih družbenopolitičnih razmerah, v oddaji razmišljata doktorica Vesna Požgaj Hadži in doktorica Tatjana Balažic – Bulc. Pred mikrofon ju je povabila Maja Žvokelj.
Eden osrednjih državnih temeljev je jezik. Ob prizadevanjih Kataloncev za neodvisnost bomo preverili, kako se katalonski jezik uporablja zasebno in javno, kakšne možnosti imajo Katalonci za njegovo rabo in kakšen odnos imata do njega španska oblast in širša javnost. Gostja je Simona Škrabec, literarna zgodovinarka in prevajalka, ki živi v Barceloni. Vir fotografije: Reuters
Kako je mogoče povezati 80 čustvenčkov, s tujko emotikonov, oziroma čustvenih simbolov z opisnimi stavki v neznanem jeziku? Slovenskim predstavnikom na lingvistični olimpijadi je to uspelo in osvojili so bronasto medaljo. Med 180 tekmovalci iz 29 držav so slovenski dijaki na letošnji lingvistični olimpijadi v Dublinu osvojili še tri posamična odličja. Srebrno je osvojila Anja Zdovc, bronasto Aleksej Jurca in Ana Meta Dolinar - vsi trije so dijaki Gimnazije Bežigrad. Ana Meta Dolinar je osvojila tudi posebno priznanje za najboljšo rešitev. K bronastemu ekipnemu uspehu je pripomogla še Maja Bošnjaković s Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Skupino dijakov, ki so tekmovali v razumevanju besedila, napisanem v njim neznanem jeziku, je spremljala dr. Simona Klemenčič. Gostje oddaje so bili Anja Zdovc, Aleksej Jurca, Simona Klemenčič in Gabrijela Hladnik, članica komisije pri mednarodni lingvistični olimpijadi in članica upravnega odbora Zveze za tehnično kulturo Slovenije, ki omogoča sodelovanje na lingvistični olimpijadi.
Neveljaven email naslov