Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S povečanjem števila turistov se je v Ljubljani povečalo tudi število tujejezičnih javnih napisov.
Javno oglaševanje izdelkov in storitev je v Sloveniji dovoljeno v porabniku zlahka razumljivem jeziku. A kateri je ta zlahka razumljivi jezik? Različne generacije imajo zelo različno znanje jezikov in na prvi pogled dobimo vtis, da se z besedami »zlahka razumljiv« lahko obide zakon o javni rabi slovenščine. Vendar imamo v Sloveniji že sodno prakso, ki je dala merila za zlahka razumljiv jezik. Upravno sodišče je s pravnomočno sodbo naložilo umaknitev napisov, za katere so trgovci mislili, da jih kupci pri nas zlahka razumejo. To so bili napisi mega price, crazy price in must go.
Upravno sodišče je ugotovilo, da je treba pri presoji razumevanja napisov upoštevati kupce vseh starosti in da ni mogoče pričakovati, da bi prav vsi tako dobro znali angleško, da bi razumeli te besedne zveze. Angleške besede in besedne zveze niso zlahka razumljive za vse prebivalce Slovenije, je dejal prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Tema oddaje Jezikovni pogovori so bili javni napisi v Ljubljani, ki nagovarjajo tuje turiste. Ti v vedno večjem številu prihajajo v Ljubljano in trgovci ter gostinci jih hočejo privabiti na različne načine. Vendar po zakonu o javni rabi slovenščine ne smejo objavljati napisov, ki jih prebivalci Slovenije ne razumejo, če ob njih ni objavljen tudi slovenski napis. Dovoljene so sicer nekatere izjeme, kot so blagovne znamke.
Marko Snoj je preveril napise na Nazorjevi ulici v Ljubljani in ugotovil, da jih je 33 od 107-ih zelo verjetno kršilo zakon. Omenil je napise interior design, Come In WE ARE OPEN, A healthy outside starts from the inside, LESBO SHOW ter imena lokalov oziroma poslovnih prostorov Balkan Beer SHOP 2016 ORIGINAL, Wine park, Rojac law, Allegria in Hoodburger. Snoj je poudaril, da ga napisi v tujem jeziku sicer ne motijo, motijo pa ga napisi, ki so samo v tujem jeziku. Najprej bi morali biti objavljeni v slovenščini, za potrebe turistov pa tudi ustrezno prevedeni. S tem bi zadostili tako potrebam trga kot zakona. Snoj je še dodal, da je bil v zadnjem letu v Varšavi, Mannheimu in Allegheju, pa tam ni videl toliko angleških napisov kot v Sloveniji, čeprav po njegovem vedenju nimajo nič strožjih predpisov.
Uporaba tujega jezika pri poslovanju s kupci ni prepovedana, pa je pojasnil vodja sektorja za splošni nadzor na Tržnem inšpektoratu Andrej Žakelj. Naši predpisi ne prepovedujejo uporabe tujejezičnih besed. Tak primer je Hoodburger, ki je zaščitena blagovna znamka. Gre za izjemo. Dovoljeni so tudi mednarodno uveljavljeni izrazi, kot sta pizzeria in pub, ker ju porabniki razumejo. Ni pa nobenega dvoma, da nista dovoljena napisa Balkan Beer SHOP 2016 ORIGINAL in Wine park, ker ob njiju ni slovenskega napisa. O drugih konkretnih primerih in delu tržnega inšpektorata pa v spodnjem posnetku.
762 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
S povečanjem števila turistov se je v Ljubljani povečalo tudi število tujejezičnih javnih napisov.
Javno oglaševanje izdelkov in storitev je v Sloveniji dovoljeno v porabniku zlahka razumljivem jeziku. A kateri je ta zlahka razumljivi jezik? Različne generacije imajo zelo različno znanje jezikov in na prvi pogled dobimo vtis, da se z besedami »zlahka razumljiv« lahko obide zakon o javni rabi slovenščine. Vendar imamo v Sloveniji že sodno prakso, ki je dala merila za zlahka razumljiv jezik. Upravno sodišče je s pravnomočno sodbo naložilo umaknitev napisov, za katere so trgovci mislili, da jih kupci pri nas zlahka razumejo. To so bili napisi mega price, crazy price in must go.
Upravno sodišče je ugotovilo, da je treba pri presoji razumevanja napisov upoštevati kupce vseh starosti in da ni mogoče pričakovati, da bi prav vsi tako dobro znali angleško, da bi razumeli te besedne zveze. Angleške besede in besedne zveze niso zlahka razumljive za vse prebivalce Slovenije, je dejal prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Tema oddaje Jezikovni pogovori so bili javni napisi v Ljubljani, ki nagovarjajo tuje turiste. Ti v vedno večjem številu prihajajo v Ljubljano in trgovci ter gostinci jih hočejo privabiti na različne načine. Vendar po zakonu o javni rabi slovenščine ne smejo objavljati napisov, ki jih prebivalci Slovenije ne razumejo, če ob njih ni objavljen tudi slovenski napis. Dovoljene so sicer nekatere izjeme, kot so blagovne znamke.
Marko Snoj je preveril napise na Nazorjevi ulici v Ljubljani in ugotovil, da jih je 33 od 107-ih zelo verjetno kršilo zakon. Omenil je napise interior design, Come In WE ARE OPEN, A healthy outside starts from the inside, LESBO SHOW ter imena lokalov oziroma poslovnih prostorov Balkan Beer SHOP 2016 ORIGINAL, Wine park, Rojac law, Allegria in Hoodburger. Snoj je poudaril, da ga napisi v tujem jeziku sicer ne motijo, motijo pa ga napisi, ki so samo v tujem jeziku. Najprej bi morali biti objavljeni v slovenščini, za potrebe turistov pa tudi ustrezno prevedeni. S tem bi zadostili tako potrebam trga kot zakona. Snoj je še dodal, da je bil v zadnjem letu v Varšavi, Mannheimu in Allegheju, pa tam ni videl toliko angleških napisov kot v Sloveniji, čeprav po njegovem vedenju nimajo nič strožjih predpisov.
Uporaba tujega jezika pri poslovanju s kupci ni prepovedana, pa je pojasnil vodja sektorja za splošni nadzor na Tržnem inšpektoratu Andrej Žakelj. Naši predpisi ne prepovedujejo uporabe tujejezičnih besed. Tak primer je Hoodburger, ki je zaščitena blagovna znamka. Gre za izjemo. Dovoljeni so tudi mednarodno uveljavljeni izrazi, kot sta pizzeria in pub, ker ju porabniki razumejo. Ni pa nobenega dvoma, da nista dovoljena napisa Balkan Beer SHOP 2016 ORIGINAL in Wine park, ker ob njiju ni slovenskega napisa. O drugih konkretnih primerih in delu tržnega inšpektorata pa v spodnjem posnetku.
Poutrinek, vzdejanjenje, vzigravanje, vživetven, to je le nekaj novih slovenskih izrazov, ki jih je ustvaril Branko Gradišnik ob prevajanju knjige Nancy McWilliams Psihoanalitična diagnostika. Zanjo je dobil Jermanovo nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev za najboljši prevod humanističnega besedila iz tujih jezikov v slovenščino. Z Brankom Gradišnikom smo se pogovarjali o izumljanju novih besed, dotaknili smo se bomo zanimivih primerov, kot je beseda multitasking, ki jo je naš gost prevedel v multretiranje.
Jezikovna različnost je podobno kot biotska raznovrstnost ogrožena. Okrog 97 odstotkov vseh ljudi govori le 4 odstotke obstoječih jezikov. Po ocenah Unesca naj bi jih do konca 21. stoletja izumrlo kar 90 odstotkov. Na svetu je sicer okrog 7000 jezikov, med katerimi jih je 500 tik pred izumrtjem, saj jih uporablja le nekaj govorcev. Slovenščina pa sodi po številu govorcev med le pet odstotkov vseh jezikov na svetu, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Slovenščina torej, če jo primerjamo s tisočimi jezikov po svetu, ni majhen jezik in po mnogih kriterijih tudi ni ogrožen jezik. A vendar moramo biti pozorni. Še posebej občutljiva so področja visokega šolstva, gospodarstva in digitalnega okolja. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika smo se o kriterijih ogroženosti jezikov pogovarjali z Vodjo službe za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo Simono Bergoč.
Zvonjenje jezikovno ponazarjamo z besedami bim, bam, bom. Podobno je tudi v drugih jezikih. Ker smo pri nas na tem področju izjemno ustvarjalni, imamo v slovarju zvonjenja in pritrkavanja kar 1035 gesel. Gostja oddaje je bila dr. Mojca Kovačič z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, soavtorica Slovarja zvonjenja in pritrkavanja.
Letos mineva 150 let od smrti Friderika Ireneja Barage, ki velja za »Trubarja severnoameriških Indijancev«. Napisal je prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva ter prvo škofovsko okrožnico v jeziku severnoameriških Indijancev sploh. Napisal je prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva ter prvo škofovsko okrožnico v jeziku severnoameriških Indijancev sploh. Indijanci so ga klicali Velika črna halja ali Mekatewikvanaie. Kot Prešernov in Slomškov sodobnik pa je sooblikoval tudi slovenski pripovedni jezik. Gosta oddaje sta bila jezikoslovka dr. Martina Orožen in arheolog dr. Marko Frelih (ponovitev oddaje).
"Lahko delovanje knjižnega jezika primerjamo s turnirskim sistemom tekmovanj? Le zelo od daleč, se mi zdi", je zapisal Marko Stabej v svoji novi knjigi Naj gre za jezik. Kako naj gre za jezik, nam je avtor povedal v oddaji, ki jo je pripravila Lucija Fatur.
Spletni portal Fran, ki ima 40 tisoč obiskov na dan, njegov urednik Kozma Ahačič pa je bil razglašen za Delovo osebnost leta 2017, je bil zavrnjen na razpisu Ministrstva za kulturo. Zavrnitev je odmevala tudi v javnosti, saj so bili na inštitutu šokirani, celo ogorčeni. Zakaj so bili tako negativno presenečeni, če pa imajo za portal Fran, kot zatrjujejo na Ministrstvu za kulturo, vse pogoje za kakovostno delovanje? V oddajo smo povabili predstavnike Inštituta za slovenski jezik in Ministrstva za kulturo.
Slovenski jezik v državni upravi ni na zavidljivi ravni. Predpisi, ki so objavljeni v Uradnem listu, imajo večkrat napake, te pa se nato zaradi citiranja širijo naprej. Zakaj je tako, smo se pogovarjali z Nevenko Gajšek iz Sektorja za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije.
Neoliberalizem je v kratkem času postal svetovna ideologija, ki pomembno oblikuje današnji čas in ne nazadnje vpliva tudi na jezik kot najpomembnejši element kulture in socializacije. O tem, kako se neoliberalna ideologija kaže v jezikovni rabi, se bomo med drugim v oddaji pogovarjali z mlado raziskovalko na Inštitutu za narodnostna vprašanja Sabino Zorčič. Vir foto: www.flickr.com
Deset finalistk za besedo leta 2017 so: anticepilec, arbitraža, drugi tir, evropski prvaki, kriptovaluta, krožno gospodarstvo, lažna novica, nadlegovanje, projektariat in sprava. Jutri se začenja glasovanje za zmagovalko, več o letošnjem izboru in o drugih besedah, ki niso prišle v finale, kot so besede konopljeglavec, demokratura in ključnik, pa v pogovoru s prof. dr. Markom Snojem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je sodeloval v komisiji za izbor besede leta 2017.
Pri oblikovanju slovenske samostojnosti in enotnosti izstopa v zgodovini jezik. Slovenščina je zgodovinsko bolj odločilna pri oblikovanju enotne slovenske identitete kot geografski položaj ali zgodovinska tradicija. Od Primoža Trubarja naprej se je začela vzpostavljati enotna nacionalna zavest, ki je temeljila predvsem na knjižnem jeziku. Zakaj je slovenščina za slovensko enotnost tako pomembna, smo se na državni praznik samostojnosti in enotnosti pogovarjali z akad. prof. dr. Jankom Kosom.
V tokratnih Jezikovnih pogovorih smo pred mikrofonom gostili enega najpomembnejših sodobnih ruskih jezikoslovcev, Vladimirja Aleksandroviča Plungjana, ki se znanstveno posveča slovnični tipologiji, korpusnemu jezikoslovju in teoriji verza. Plungjan je poleg tega tudi eden najpomembnejših raziskovalcev zahodnoafriških in kavkaških jezikov ter član tako ruske kakor evropske akademije znanosti in umetnosti. Kako akademik Plungjan pravzaprav spaja raziskave v polju čiste jezikoslovne teorije s preučevanjem konkretnih jezikov, smo preverjali v oddaji, ki jo je pripravila Goran Dekleva. foto: zapis na brezovem lubju, 13. stoletje, Novgorod, Rusija (Wikipedia)
Dve vrstici, komaj kaj več kot dvajset znakov, nekaj sekund branja – kaj vse je mogoče povedati v filmskem ali televizijskem podnaslovu; o tehniki podnaslovnega prevajanja pa tudi o položaju prevajalcev v tokratni oddaji Jezikovni pogovori. S predsednico Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Polono Mertelj se je pogovarjala Staša Grahek.
Znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhe in naglušne osebe ni posnetek jezika, ampak je vrsta jezika. Tudi ni univerzalen, ampak se med narodi razlikuje. Slovenski znakovni jezik pa je nekaj tako posebnega, da so ga vpisali v Register nesnovne kulturne dediščine. Zakaj je tako poseben, smo se ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, pogovarjali z Matjažem Juhartom, sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Politična cenzura preprečuje dostop do informacij, ki jih politična moč razume kot kočljive in nezaželene, saj bi vplivale na kritično razumevanje in drugačen odnos ljudi do določenih poglavij zgodovine, kot ga zahteva oblast. Za časa povojne Jugoslavije, ki se je utemeljila z zmago v NOB – tako naša gostja, prevajalka in publicistka Alenka Puhar – so bila prevodna besedila, ki so tematizirala partizanstvo, pod drobnogledom. Nevralgične točke v njih so črtali in popravili tako, da so bile v skladu z idealistično podobo, ki jo je želela negovati politična moč. Prevajanje pod cenzuro, predvsem na primeru knjige novozelandskega kirurga dr. Lindsayja Rogersa, bomo v tokratni oddaji tako osvetlili v pogovoru z Alenko Puhar, ki trenutno na novo prevaja Rogersovo delo. Oddajo je pripravila Maja Žvokelj, tonsko jo je oblikovala MIrta Berlan.
Tokrat o protestantskem projektu oblikovanja slovenskega knjižnega jezika, ki je bil pred petimi stoletji utopičen, saj je bil na prvi pogled obsojen na propad.
Čeprav roboti in računalniški programi lahko proizvedejo govor, je še veliko vprašanje, kdaj bodo zmožni pravih pogovorov ali celo vodenja radijskih oddaj. Kako deluje človekova zmožnost inteligentnega razumevanja, je namreč velika skrivnost. Od odgovora na to vprašanje je odvisno delovanje umetne inteligence, pa tudi to, kdaj ima robot zmožnost človekovega inteligentnega razumevanja jezika. O največjih izzivih na tem področju se bomo pogovarjali s prof. dr. Juretom Zupanom, dolgoletnim raziskovalcem na področju računalniške lingvistike. Vir fotografije: wikipedia
Kaj se je dogajalo s srbohrvaščino in jeziki nasledniki po razpadu Jugoslavije, kakšen je bil vpliv družbene moči na jezikovno politiko v na novo nastalih državnih tvorbah in ali je prišlo do kontaminiranja jezikov z različnimi političnimi ideologijami - v tokratnih Jezikovnih pogovorih. O pričujoči temi, ki v grobem kaže odnos med jezikom in politiko v spremenjenih družbenopolitičnih razmerah, v oddaji razmišljata doktorica Vesna Požgaj Hadži in doktorica Tatjana Balažic – Bulc. Pred mikrofon ju je povabila Maja Žvokelj.
Eden osrednjih državnih temeljev je jezik. Ob prizadevanjih Kataloncev za neodvisnost bomo preverili, kako se katalonski jezik uporablja zasebno in javno, kakšne možnosti imajo Katalonci za njegovo rabo in kakšen odnos imata do njega španska oblast in širša javnost. Gostja je Simona Škrabec, literarna zgodovinarka in prevajalka, ki živi v Barceloni. Vir fotografije: Reuters
Kako je mogoče povezati 80 čustvenčkov, s tujko emotikonov, oziroma čustvenih simbolov z opisnimi stavki v neznanem jeziku? Slovenskim predstavnikom na lingvistični olimpijadi je to uspelo in osvojili so bronasto medaljo. Med 180 tekmovalci iz 29 držav so slovenski dijaki na letošnji lingvistični olimpijadi v Dublinu osvojili še tri posamična odličja. Srebrno je osvojila Anja Zdovc, bronasto Aleksej Jurca in Ana Meta Dolinar - vsi trije so dijaki Gimnazije Bežigrad. Ana Meta Dolinar je osvojila tudi posebno priznanje za najboljšo rešitev. K bronastemu ekipnemu uspehu je pripomogla še Maja Bošnjaković s Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Skupino dijakov, ki so tekmovali v razumevanju besedila, napisanem v njim neznanem jeziku, je spremljala dr. Simona Klemenčič. Gostje oddaje so bili Anja Zdovc, Aleksej Jurca, Simona Klemenčič in Gabrijela Hladnik, članica komisije pri mednarodni lingvistični olimpijadi in članica upravnega odbora Zveze za tehnično kulturo Slovenije, ki omogoča sodelovanje na lingvistični olimpijadi.
Neveljaven email naslov