Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Finalistke: čebela, generalka, mikroplastika, orbanizacija, risoroman, skodelica kave, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda.
Beseda današnjega božičnega dneva je verjetno mir. Kakšna pa bo beseda leta, bo odločilo glasovanje za eno izmed 10 finalistk akcije Beseda leta, katere pobudnik je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Finalistke po besednem redu so: čebela, generalka, mikroplastika, orbanizacija, risoroman, skodelica kave, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda. Neologizem leta je drečka, sestavljen iz besed drek in vrečka, ki pomeni vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah. Častna omemba je izraz (po)franati, ki je tvorjen po analogiji s (po)guglati in pomeni iskati na slovarskem portalu Fran. Predlagatelji so tudi letos pokazali veliko jezikovne ustvarjalnosti, med zanimivimi predlogi so bile tudi besede: gasilica, okorititi se, kliktivizem. Edini predlog za besedo leta, ki so ga dobili na razglednici pa je bila beseda mir. Gosta oddaje bosta člana komisije Simona Klemenčič in Gregor Pobežin. Drugi člani komisije pa so bili: Marko Snoj, Kozma Ahačič, Marijan Dovič, Petra Svoljšak, Slavko Jerič in Agata Tomažič.
Spletno glasovanje za besede finalistke bo potekalo od 3. do 10. januarja pet pred dvanajsto. Razglasitev zmagovalke bo točno opoldne. Odprt je tudi razpis za najboljšo pesem, ki jo lahko sestavite iz zgornjih besed finalistk.
762 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Finalistke: čebela, generalka, mikroplastika, orbanizacija, risoroman, skodelica kave, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda.
Beseda današnjega božičnega dneva je verjetno mir. Kakšna pa bo beseda leta, bo odločilo glasovanje za eno izmed 10 finalistk akcije Beseda leta, katere pobudnik je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Finalistke po besednem redu so: čebela, generalka, mikroplastika, orbanizacija, risoroman, skodelica kave, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda. Neologizem leta je drečka, sestavljen iz besed drek in vrečka, ki pomeni vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah. Častna omemba je izraz (po)franati, ki je tvorjen po analogiji s (po)guglati in pomeni iskati na slovarskem portalu Fran. Predlagatelji so tudi letos pokazali veliko jezikovne ustvarjalnosti, med zanimivimi predlogi so bile tudi besede: gasilica, okorititi se, kliktivizem. Edini predlog za besedo leta, ki so ga dobili na razglednici pa je bila beseda mir. Gosta oddaje bosta člana komisije Simona Klemenčič in Gregor Pobežin. Drugi člani komisije pa so bili: Marko Snoj, Kozma Ahačič, Marijan Dovič, Petra Svoljšak, Slavko Jerič in Agata Tomažič.
Spletno glasovanje za besede finalistke bo potekalo od 3. do 10. januarja pet pred dvanajsto. Razglasitev zmagovalke bo točno opoldne. Odprt je tudi razpis za najboljšo pesem, ki jo lahko sestavite iz zgornjih besed finalistk.
Politično-jezikovna vprašanja sprožajo zagate, nesporazume in konflikte. Z njimi se lahko srečamo pri nerazumljivih informacijah o izdelkih, ob nakupu učbenikov, vpisu otroka k predmetu drugega tujega jezika, javni rabi slovenščine, izdaji uradnih dokumentov v angleščini in registraciji podjetja. K njihovemu reševanju lahko prispeva Jezikovna Slovenija, ki na enem mestu na spletu združuje informacije o slovenski jezikovni politiki. Kaj vse obeta portal, smo se pogovarjali z glavnim urednikom prof. dr. Markom Stabejem in sourednico dr. Tadejo Rozman.
Učenje jezika in govora ni izoliran pojav, temveč nanj močno vplivata čustveni in medosebni odnos otroka s staršem ali skrbnikom. Na vprašanji, kdaj dejansko začnemo vstopati v jezik in kako okolica vpliva na razvoj govora in jezika, bo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori odgovorila doktorica psihologije in predavateljica družinske in zakonske terapije Katarina Kompan Erzar. V pogovoru z njo bomo osvetlili tudi vidik razvoja otroških možganov, se dotaknili psihoterapevtske znanosti in bolj praktičnih nasvetov o tem, česa se morajo starši ali skrbniki v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati. Z doktorico Katarino Kompan Erzar se je pogovarjala Maja Žvokelj.
Postavljanje vejic velja za preizkus pismenosti. Marsikdo je v zadregi, ko se sooči z vezalnim priredjem za vrinjenim odvisnikom ali začetki odvisnikov, in se sprašuje o postavljanju levosmernih vejic za njimi. To je nekaj najtežavnejših primerov, ki jih dober računalniški program lahko reši. A pot do njega ni lahka. Kako se z njo spoprijemajo računalniški programerji, boste izvedeli v Jezikovnih pogovorih. Gost oddaje dr. Peter Holozan.
Uporabniška imena oziroma vzdevke si posamezniki izberejo za svojo predstavitev v računalniško posredovani komunikaciji. Kaj izbrani vzdevki povedo o identiteti posameznika, kakšne so specifike njihove tvorbe in kako se ta razlikujejo glede na platformo (IRC, Facebook, Twitter, novičarski portali), kjer se pojavijo? To bodo osrednja vprašanja, ki se jih bomo dotaknili v oddaji Jezikovni pogovori. Tokratni gostji prihajata z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Mija Michelizza sodeluje pri pripravi tretje izdaje SSKJ-ja, Urška Vranjek Ošlak pa pri Slovarju pravopisnih težav in Jezikovni svetovalnici. Obe zanima tudi fenomen uporabniških imen v računalniško posredovani komunikaciji, zato jih je za oddajo Jezikovni pogovori pred mikrofon povabila Maja Žvokelj. Vabljeni k poslušanju!
Če se vam zdi, da se beseda ful ne sklada z vašim življenjskim slogom, imate na voljo okrog 210 sinonimov za prislov zelo. Najdete jih lahko v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika, ki sodi med temeljne jezikovne priročnike za slovenski jezik. O rabi sinonimov in nastajanju sinonimnega slovarja smo se pogovarjali z glavno urednico tega dela, dr. Jerico Snoj.
Kaj je motiviralo Primoža Trubarju pri postavljanju slovenskega knjižnega jezika? Zakaj se ni prepustil udobnemu življenju v nemško govorečih deželah, ampak se je vrnil v naš nepredvidljiv prostor in pisal knjige v slovenskem jeziku? V Jezikovnih pogovorih smo osvetlili Trubarjeve motive, ki so mu bili vodilo pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. Gost je bil dr. Jonatan Vinkler, urednik Zbranih del Primoža Trubarja.
Jeziki, večina je nastala iz prejšnjih, umrlih prajezikov, so spleteni v jezikovna sorodstva. Prav jeziki so zanimiv vir človeške zgodovine, družbe, kulture … Danes je na svetu skoraj 7000 jezikov, ki jih govorijo ljudje, če pa dobro prisluhnemo, imajo svoje tudi živali. Pred kratkim je izšla knjiga z naslovom Jezičnica, ki je namenjena predvsem odraščajočim bralcem. V izvirniku jo je napisala Helene Uri, za slovensko različico izdaje pa je moči združila skupina avtorjev, med katerimi je tudi Darko Čuden. O knjigi, ki na jezikovna vprašanja odgovarja na poglobljen in duhovit način – v njej je mogoče spoznati tako geografijo možganov kot jezik čebel –, več v tokrtani oddaji.
Na spletnem portalu Jezikovnik lahko učitelji jezikov, prevajalci, tolmači in lektorji oddajo prijave za delo. V Jezikovnih pogovorih smo se zato vprašali, s katerimi izzivi in zagatami se srečujejo jezikoslovci, ko zaključijo študij in se želijo zasidrati na trgu dela. In katere so ključne kompetence in znanja, ki jih pričakujejo delodajalci? O tem se je s soustanoviteljema portala Martom D. Buhom in Pijo Kovač, ki v sredo pripravljata prvi karierni dan za jezikoslovce, pogovarjal Urban Tarman.
Kako se pri nas tujci sporazumevajo s policisti, zdravniki, sodniki in drugimi državnimi organi? Do kakšnih zapletov lahko pride, če sporazumevanje v nujnih primerih ni mogoče? Na te izzive lahko odgovori skupnostno tolmačenje, ki je najstarejša oblika tolmačenja. Skupnostni tolmači so prostovoljci, ki lahko s tolmačenjem včasih tudi rešijo življenja. Gosta oddaje sta bila prof. dr. Vojko Gorjanc in dr. Alenka Morel, avtorja knjige Skupnostno tolmačenje: slovenščina v medkulturni komunikaciji. Svoje izkušnje pa nam je zaupala Farah Mohammadi Dehbozorgi, ki kot prostovoljka tolmači med farsijem in slovenščino.
Spolno občutljiva raba jezika je pojem, s katerim se ukvarjajo mnoge humanistične vede. Tokratna oddaja Jezikovni pogovori ga bo osvetlila z vidika jezikoslovja in slovenščine. O problematičnih kategorijah glede spolno občutljive rabe v slovenščini, politični korektnosti v diskurzu in še čem bo v pogovoru z Majo Žvokelj spregovorila redna profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti Simona Kranjc. Vabljeni k poslušanju!
Slovarski portal Fran bo oktobra obeležil dve leti delovanja. V tem času je portal Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU zabeležil več kot 10 milijonov poizvedb. Obiskovalci so najpogosteje iskali po splošnih slovarjih, med katerimi je na prvem mestu Slovar slovenskega knjižnega jezika. Portal Fran uporabniku ponuja brskanje po vseh slovarskih zbirkah hkrati, a tudi po izbranih jezikovnih korpusih ter terminoloških in zgodovinskih slovarjih. Kdor naleti na jezikovni oreh ali jezikovno vprašanje, lahko na Franu poišče terminološki in jezikovni nasvet. O uporabi in novostih, ki jih pripravljajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, se je z urednikom portala Fran Kozmo Ahačičem pogovarjal Urban Tarman.
Prekmurščina, ki je bila še do sredine 20. stoletja knjižni jezik, je marsikomu simpatična. Doživlja tudi razcvet kot predmet raziskovanja in kulturnega ustvarjanja, načelno jo imajo vsi radi. Kako pa je s prekmurščino, ki jo je z znanstveno slovnico želel utemeljiti Avgust Pavel? Ali že izgineva? Gost je prof. dr. Hotimir Tivadar, ki se sprašuje: »Ali smo Prekmurci zamudili priložnost za ohranitev in nadgradnjo svojega jezika, ko smo pozabili na kmetstvo, izpraznili podeželje, (ne)hote pozabili na kulturno elito in nismo izkoristili vseh človeških virov zaradi pregovorne slovenske neenotnosti? Če ni ljudi, tj. govorcev, ni jezika. Ali ‘plešemo poslednji ples z volkovi’ naše prekmurščine, ki doživlja razcvet kot predmet raziskovanja, tudi kulturnega ustvarjanja, na deklarativni ravni pa jo vsi podpirajo in imajo radi? Ali nam to sodobno življenje prekmurščine govori kaj tudi o prihodnosti slovenščine?«
Slovenci smo po bralni pismenosti v spodnjem povprečju. Nimamo veliko dobrih bralcev, veliko pa imamo slabih. Solidne rezultate dosegamo le na temeljni ravni, najnižji, ki omogoča delovanje v družbi. Pri ukrepih za izboljšanje tega področja bi se lahko zgledovali pri Estoniji. Ta baltska država je po ekonomskih kazalnikih primerljiva z našo, sodi pa med najuspešnejše po bralni pismenosti. Estonski zgled pismenosti nam je predstavil prof. dr. Igor Saksida s pedagoške fakultete v Ljubljani.
17. Evropski dan judovske kulture je potekal pod motom »Judovski jeziki«. Judje so kot eden izmed najbolj razseljenih narodov po svetu izjemno jezikovno raznoliki. Po svetu so začeli govoriti jezik domačinov, kamor so se priselili, ali pa so pod vplivom okolja razvili popolnoma nov jezik. Med seboj so se tako sporazumevali v aramejščini, grščini, jidišu, ladinu, tatu, jevanitu in številnih drugih jezikih. Ob tem pa so do danes ohranili svoj temeljni jezik, ki je hebrejščina. Kako je hebrejski jezik preživel vse vplive, ki so jim bili podvrženi Judje skozi stoletja, nam je predstavil akademik dr. Jože Krašovec, biblicist in poznavalec judovske kulture.
Pravijo, da imamo skoraj vsi Slovenci kmečke korenine. Morda to potrjuje beseda domovina, ki je eno od narečnih poimenovanj za kmetijo. Kmetija se v slovenskih narečjih med drugim imenuje tudi gazdija, pavrnija, havženga, maseljc in kimetija, najpogosteje pa grunt. Kaj vse skriva besedje iz tematskega sklopa kmetija, ki mu je namenjena druga knjiga Slovenskega lingvističnega atlasa, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Jožico Škofic, glavno urednico tega monumentalnega jezikoslovnega dela.
Digitalni register slovenskih rokopisov 17. in 18. stoletja na medmrežju prvič omogoča na enem mestu neposreden vpogled v slovensko rokopisno slovstvo baročne in razsvetljenske dobe širši javnosti. Ali odpira nov pogled na literarno, duhovno in jezikovno zgodovino Slovencev?
Retoromani so idealni primer, kako se ohranja evropska jezikovna raznovrstnost. Prvo priznanje retoromanščine sega v leto 1830. Drugače pa je z drugimi manjšimi jeziki na območju Alp. Za še posebno trdoživ jezik se je izkazala ladinščina. V oddaji smo se osredotočili na ohranjanje alpske jezikovne raznolikosti. Gost je bil zgodovinar in antropolog Klemen Jelinčič Boeta. Pogovor je vodil Goran Dekleva
Alpe, največji gorski masiv v Evropi, ki se v dolgem loku od Monaca na skrajnem jugozahodu do predmestij Dunaja na skrajnem severovzhodu pne čez osem držav, je danes dom kakim 14 milijonom ljudi. Večina med njimi seveda govori francosko, italijansko, nemško in slovensko, toda specifična alpska topografija je ustvarila idealne pogoje za nastanek in ohranitev številnih majhnih jezikov in težko razumljivih narečij, okrog katerih so se sčasoma oblikovale posebne kulturne identitete, ki danes, čeprav so na prepihu vetrov globalizacije, še vedno pomembno bogatijo alpsko regijo. Gost oddaje je zgodovinar in antropolog dr. Klemen Jelinčič Boeta.
Srednješolci in študentje so na poletni šoli spletne slovenščine JANES raziskovali slovenščino z najsodobnejšimi viri, tehnologijami in metodami, razvitimi v okviru projekta Viri, orodja in metode za raziskovanje nestandardne spletne slovenščine (http://nl.ijs.si/janes/). Tako so dobili empirični vpogled v stanje slovenščine na spletu. Za marsikoga je bila presenetljiva ugotovitev, da je velik del besedil na Twitterju zapisan v pravilni standardni slovenščini. Gostje oddaje so bili udeleženci in predavatelji poletne šole: študenta Zoran Fijavž in Gašper Pesek ter doc. dr. Darja Fišer, asist. dr. Damjan Popič in asist. Jaka Čibej s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Besedo ful danes uporabljajo vse generacije, tudi dedki in babice. V slovenščini se je začela pojavljati v zgodnjih devetdesetih letih, k nam pa ni prišla neposredno iz angleščine, ampak je naredila ovinek skozi hrvaščino. Na svoji poti je izposojenka ful doživela toliko sprememb, da je sedanji slovenski pomen Američanom nejasen. O fenomenu te besede z jezikoslovcem Luigijem Pulvirentijem.
Neveljaven email naslov