Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat o vremenskem pojavu, ki ga opažamo predvsem poleti - v času poletnih neviht. Se ja pa te dni zgodilo, da smo namesto decembrskega pokanja slišali decembrsko grmenje. Verjetno gre za neobičajnost? Odgovarja meteorolog Blaž Šter z Agencije RS za okolje.
80 epizod
Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.
Tokrat o vremenskem pojavu, ki ga opažamo predvsem poleti - v času poletnih neviht. Se ja pa te dni zgodilo, da smo namesto decembrskega pokanja slišali decembrsko grmenje. Verjetno gre za neobičajnost? Odgovarja meteorolog Blaž Šter z Agencije RS za okolje.
Vremenski balon je balon, ki vsebuje tako imenovano radiosondo. Ta meri tlak, temperaturo, vlažnost in hitrost vetra. Pot balona vremenoslovci in radioamaterji spremljajo z radarjem ali navigacijskimi sistemi, zato vedo, na kateri približno kateri lokaciji bo sonda padla na tla. O vremenskih balonih in lovu nanje smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO in ljubiteljskim radioamaterjem Dejanom Novakom.
Jesenske počitnice mnogi izkoristijo za potovanje ali izlet v tujino. Ker je jesensko vreme precej nestabilno, smo se na Agenciji Republike Slovenije za okolje pozanimali, katere spletni strani in aplikacije so nam lahko v pomoč pri spremljanju vremenskih napovedi za tujino. Tokratni sogovornik Matija Klančar med drugim priporoča yr.no ter windy.com.
Na radarski sliki padavin lahko občasno opazimo koncentrične kroge. V tokratni Jutranji vremenski fronti smo zato poklicali Matijo Klančarja z Agencije Republike Slovenije za okolje in se pozanimali, kako delujejo vremenski radarji in zakaj ter kdaj pride do pojava koncentričnih krogov na radarski sliki padavin.
Splet nam ponuja mnoge aplikacije, preko katerih lahko dostopamo do podatkov o vremenu. Med najbolj obiskanimi je tudi radarska slika padavin, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za okolje. V prvi jesenski epizodi Jutranje vremenske fronte skupaj z Matijo Klančarjem z ARSO osvajamo osnove branja in interpretacije radarske slike padavin.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Poletja v Sloveniji zaznamujejo visoke temperature. Če se te tudi ponoči ne spustijo pod 20 °C, govorimo o tropski noči. Takšnih noči je ob slovenski obali letno več kot 20, drugod po Sloveniji pa manj. Tropske noči pa uvrščamo tudi med temperaturne ekstreme, s pomočjo katerih preučujemo, kako se spreminja podnebje. Tovrstne analize opravljajo tudi na ARSO, od koder prihaja tudi tokratni sogovornik Matija Klančar.
Vročinski val je obdobje, ko povprečna temperatura ozračja vsaj tri dni presega določen temperaturni prag. Če imamo vročinski val na Primorskem, kjer mora biti povprečna temperatura vsaj tri dni višja od 25 °C, ni nujno, da ga imamo tudi v osrednji Sloveniji. Ne glede na lokacijo nastanka pa se intenziteta vročinskih valov viša. Da bi jih bolje razumeli, smo pred mikrofon povabili Nežo Lokošek z ARSO.
Ultravijolično sevanje v zmernih količinah ugodno vpliva na naše razpoloženje in sodeluje pri tvorbi vitamina D, v medicini pa ga celo uporabljajo za zdravljenje nekaterih končnih bolezni. Pretirana izpostavljenost UV-sevanju pa ima na naše telo, predvsem kožo lahko škodljive učinke. Strokovnjaki svetujejo, da se pred njim zaščitimo - s sončno kremo, pokrivali in očal. Pomaga že, če se iz sonca premaknemo v senco. V Jutranji vremenski fronti tokrat gostimo Veroniko Hladnik Zakotnik z ARSO in razlagamo, kdaj je indeks UV višji in na katere podtipe ga delimo.
1. junija se je začelo meteorološko poletje, kar pomeni, da nas bo do konca avgusta spremljala velika verjetnost nastanka padavin. Poleti sicer najpogosteje pada toča, ledene kroglice, po katerih jo prepoznamo, pa nastanejo tudi pri sodri in babjem pšenu. Pri teh dveh vrstah padavin dosežejo velikost le do 5 mm, kar pa je že dovolj, da nam prekrižajo načrte. V Jutranjski vremenski fronti tokrat razlagamo, v čem se babje pšeno in sodra razlikujeta od toče ter kako nastaneta.
Kaj imajo skupnega jajce, lešnik, oreh in teniška žoga? Pogosto jih uporabimo za opisovanje velikost toče. Ta je v večini primerov sicer velikosti od 1 do 2 centimetrov, v katerih oblakih nastane in kdaj smo izmerili največjo, pa nam bosta v jutranji vremenski fronti povedali Jana Banko z Agencije RS za okolje in Klara Eva Kukovičič.
Možnost, da človeka zadane strela je 1 proti 700.000 oziroma povedano drugače - verjetnost, da vas zadane strela, je skoraj tolikšna kot verjetnost, da boste zadeli na loteriji. Kako preprečiti, da bi nas zadela, in kaj storiti v primeru, če nas, nam je zaupala Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije RS za okolje.
Poznamo aprilske, poletne, krajevne in še kakšne, za vse pa velja, da je dobro, da imamo ob sebi dežnik, če nas ujamejo. Kaj so plohe? Sogovornik: Matija Klančar iz Agencije za okolje
Kdaj dežuje? Odgovor v naslednjih minutah razkrije Anže Medved, meteorolog z Agencije za okolje. Vstopili smo v mesec maj in s tem tudi v novo serijo t.i. padavinskih oddaj Jutranje vremenske fronte. Poleg konvektnih, stratiformnih in orografskih padavin s sogovornikom tudi o povezanosti dežja in velikosti dežnih kapljic.
Prejšnji teden smo v Jutranji vremenski fronti s pomočjo meteorologinje Veronike Hladnik Zakotnik iz Agencije za okolje razložili, kakšni so tako imenovani srednji oblaki. Danes pa so na vrsti visoki oblaki, katerih sence, za razliko od srednjih, na Zemlji ne vidimo. Torej, ko na tleh ni sence oblakov, so to najverjetneje visoki oblaki, ki so nekje med šestimi in dvanajstimi kilometri nadmorske višine.
V tretji epizodi Jutranje vremenske fronte, v kateri v aprilu predstavljamo svet oblakov, se bomo iz nizkih premaknili na srednje oblake. Altokumulus in njegovi bratranci – tako bi lahko na kratko opisali tokratno epizodo. V svetu oblakov je namreč kar nekaj družin, podvrst in takšnih latinskih imen. Srednji oblaki so nekje na nadmorski višini med dvema in šestimi kilometri. To v grobem pomeni, ko smo visoko v naših hribih, smo še lahko znotraj teh srednjih oblakov, visokih ne dosežemo. In če so nizki oblaki na drugi strani pretežni del sestavljeni iz vodnih kapljic, iz česa so potem sestavljeni srednji oblaki? Razlaga meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije za okolje.
Neveljaven email naslov