Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Splet nam ponuja mnoge aplikacije, preko katerih lahko dostopamo do podatkov o vremenu. Med najbolj obiskanimi je tudi radarska slika padavin, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za okolje. V prvi jesenski epizodi Jutranje vremenske fronte skupaj z Matijo Klančarjem z ARSO osvajamo osnove branja in interpretacije radarske slike padavin.
87 epizod
Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.
Splet nam ponuja mnoge aplikacije, preko katerih lahko dostopamo do podatkov o vremenu. Med najbolj obiskanimi je tudi radarska slika padavin, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za okolje. V prvi jesenski epizodi Jutranje vremenske fronte skupaj z Matijo Klančarjem z ARSO osvajamo osnove branja in interpretacije radarske slike padavin.
“Na počutje najbolj vpliva bližanje vremenskih front, oddaljenih manj kot 400 km,” pravi Matija Klančar z ARSO. Poleg vremenskih front pa na naše počutje lahko vplivajo tudi temperature, vetrovi, kakovost zraka, indeks UV in cvetni prah. Vpliv vremena na splošno počutje ljudi in živih bitji označujemo z izrazom biovreme. O biovremenu smo se v Jutranji vremenski fronti tokrat pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.
Po podatkih evropske vremenske službe Copernicus je bil letošnji marec najtoplejši marec, odkar potekajo merjenja temperature ozračja, vremenski rekordi pa so se nadaljevali tudi v mesec april. V Sloveniji smo 14. aprila izmerili absolutni temperaturni rekord, le nekaj dni pozneje pa rekordno ohladitev - temperature so čez noč padle tudi za 26 stopinj Celzija. Podrobneje o muhastem aprilu in vremenskih rekordih v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z ARSO.
Saharski prah sestavljajo majhni delci puščavskega peska, ki se mešajo z zrakom in v obliki aerosola po zraku dosežejo Evropo. V aprilu je saharski prah dosegel tudi naše kraje, zato smo pri Matiji Klančarju preverili, ali je vsak puščavski prah tudi saharski in kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da pripotuje do nas.
Podnebi fizik dr. Blaž Gasparini na dunajski univerzi v Avstriji preučuje vpliv oblakov na podnebje in izboljšuje projekcije podnebnih modelov. V preteklosti je preučeval tudi metode, s katerimi bi lahko modificirali podnebje, zato nam v tokratni Jutranji vremenski fronti pove, kaj je metoda umetnih vulkanov in kako bi jo lahko uporabili v boju proti podnebnim spremembam. A kot pravi sam, je boljše vprašanje, ali jo sploh želimo uporabiti.
Rayleighovo sipanje je sipanje sončne svetlobe v relativno čistem ozračju, hkrati pa je glavni vzrok za modro barvo dnevnega neba. Če je jasno nebo vedno modro, pa so oblaki na njem različnih barv - večinoma so beli, ob večerih pa se obarvajo v rdečkastih odtenkih. Zakaj in kako pride do tega pojava, smo preverili pri dr. Gregorju Skoku, izrednem profesorju na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko.
V Jutranji vremenski fronti tokrat govorimo o manj poznani posledici podnebnih spememb, in sicer spreminjanju in izginjanju oblačnih režimov. Dr. Nina Črnivec pravi, da stratokumulusi izginjajo najhitreje, se pa vsak oblačni sistem drugače odziva na podnebni spremembe.
Globalni podnebni modeli računajo, kakšno bi lahko bilo podnebje v naslednjih desetletjih, tudi stoletjih. Njihovi začetki segajo petdeset let v preteklost, v prihodnost našega planeta pa smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti ozrli z dr. Nino Črnivec. V oddaji med drugim izveste, katere podnebne spremembe se bodo zgodile z izredno veliko verjetnostjo in katere z malo.
Kaj povzroča letne čase, spreminjanje dolžine dneva in noči, pa tudi različne podnebne pasove? Odgovor je preprost, razlaga nekoliko manj. V tokratni oddaji Jutranje vremenske fronte smo ga posikali pri sogovornikih - dr. Gregorju Skoku s Fakultete za matematiko in fiziko ter Matiji Klančarju z Agencije Republike Slovenije za okolje.
“Da bi razumeli, zakaj so temperature višje ob jasnem vremenu, moramo najprej poznati dva pojma - sipanje in absorpcijo,” pravi gost Jutranje vremenske fronte, dr. Gregor Skok, izredni profesor na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Oba meteorološka termina razložimo v tokratni oddaji in si odgovorimo na vprašanje, kaj se zgodi s toploto Sonca ob oblačnem vremenu.
“Suha meglica, suha motnost ali mrč je mešanica prahu, dima in delcev druge umazanije, ki je vzrtinčena v spodnje plasti zemljinega ozračja,” pravi gost Jutranje vremenske fronte Matija Klančar z ARSO. V tokratni oddaji se torej sprašujemo, kaj je mrč, kje se običajno nahaja in v čem se razlikuje od bolj poznane meglice.
“Rossbyjevi oziroma planetarni valovi so nekaj sto do nekaj tisoč kilometrov dolgi valovi v ozračju, nekaj kilometrov nad tlemi. So posledica vrtenja Zemlje, njihova jakost pa je odvisna zlasti od temperaturnih razlik med večjimi območji,” pravi Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje. Kako Rossbyjevi valovi vplivajo na lokalno okolje, kako se gibajo in kje so najizrazitejši? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali v tokratni Jutranji vremenski fronti.
Meteorologi so po osnovni izobrazbi fiziki in čeprav vreme napovedujejo, nanj nimajo vpliva. Poleg vremenske prognostike so dejavni tudi na drugih področjih. Katera so ta, pa tudi kaj so zmotna prepričanja, ki jih imamo o vremenoslovcih, raziskujemo v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije za okolje in Urošem Perkanom, doktorskim študentom s Fakultete za matematiko in fiziko.
Človek se z napovedovanjem vremena ukvarja že stoletja. Že leta 340 pred našim štetjem je Aristotel napisal knjigo o vremenskih pojavih in napovedih. A zadnjih nekaj desetletij vreme napovedujejo tudi stroji in računalniki. Kako si s strojnim učenjem in umetno inteligenco danes pomagajo meteorologi, nam je v Jutranji vremenski fronti razložil Uroš Perkan, doktorski študent Fakultete za matematiko in fiziko.
30. januarja leta 2014 se je za Slovenijo začelo zaporedje nesrečnih vremenskih dogodkov. V desetih dneh je žled prizadel polovico slovenskih gozdov, zaradi posledic te ujme pa je bilo posekanih več milijonov kubičnih metrov lesa. Kakšne so bile vremenske razmere prve dni februarja in kako je mogoče, se je razmeroma mila zima v le nekaj dneh spremenila v eno večjih naravnih katastrof pri nas? Odgovore smo poiskali pri Matiji Klančarju z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Žled je vremenski pojav, ki nastane, ko se pri tleh zadržuje zelo hladen zrak, nad njim pa veter v višinah prižene topel zrak. A ker vreme ni tako enostavno, je tudi nastanek žleda kompleksnejši in odvisen od več dejavnikov. Te nam v tokratni Jutranji vremenski fronti razloži Matija Klančar z ARSO.
V zadnjih 45 letih se je obseg morskega ledu na Arktiki zmanjšal za 12 odstotkov na desetletje. Čez palec to pomeni, da se je tam količina morskega ledu zmanjšala za šestkratnik površine Francije. O nihanju morskega ledu, njegovem nastanku in količini smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.
V zimskih mesecih se pri nas običajno pojavljajo povišane ravni delcev PM2,5 in PM10. Do tega pride, ko se kot posledica anticiklonalnih razmer s šibkimi vetrovi v prizemnih plasteh pojavi temperaturni obrat. V tokratni Jutranji vremenski fronti zato skupaj z gostom, Matijo Klančarjem z ARSO, razložimo, kaj so delci PM2,5 in PM10, kakšni sta njihovi dnevni in letni mejni vrednosti, pa tudi kako nastanejo.
Pri nas prava zima še ni nastopila, je pa drugače na severu stare celine. Ciklon na jugu Norveške je povzročil debelo snežno odejo - v treh dneh je tam zapadlo 1 meter novega snega. Izredno nizke temperature, tudi do -43,6 °C so na prehodu v novo leto izmerili na Švedskem, o nizkih temperaturah pa poročajo tudi s Finske. Pravimo, da je sever Evrope zajel polarni mraz. Kot nam pove sogovornik tokratne Jutranje vremenske fronte, Matija Klančar z ARSO, pa ni vsak mraz polarni.
Sodobno napovedovanje vremena se je začelo z izumom telegrafa, torej v 19. stoletju. Vse od takrat število meteorološke literature narašča, prve knjige o vremenu pa smo kmalu dobili tudi v slovenščini. Katere knjige naj prelistamo, če želimo poglobiti znanje meteorologije, nam je v tokratni Jutranji vremenski fronti povedal Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje.
V Sloveniji letno največ padavin pade na severozahodu Slovenije, v Posočju, ko topla in vlažna zračna masa naleti na Julijske Alpe in na tem območju odloži največ padavin. Meteorologi so tako največ padavin v enem letu izmerili v Breginju leta 1960, in sicer kar 4600 mm, najmanj padavin v enem letu pa na postaji Vučja Gomila v Prekmurju, ko je leta 1971 vsega skupaj padlo le 477 mm padavin. O najmanjših in največjih količinah zapadlega snega in dežja smo se v Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.
Neveljaven email naslov