Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko govorimo o morskih tokovih, imamo v mislih vodoravno premikanje vodnih mas kot posledico stalnih vetrov in razlike v gostoti morske vode in Zemljina rotacija. Na kakšni globini nastanejo in kako vplivajo na podnebje, pa nam v Jutranji vremenski fronti razloži dr. Matjaž Ličer z Agencije Republike Slovenije za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.
87 epizod
Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.
Ko govorimo o morskih tokovih, imamo v mislih vodoravno premikanje vodnih mas kot posledico stalnih vetrov in razlike v gostoti morske vode in Zemljina rotacija. Na kakšni globini nastanejo in kako vplivajo na podnebje, pa nam v Jutranji vremenski fronti razloži dr. Matjaž Ličer z Agencije Republike Slovenije za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.
1. januarja 2023 so se temperature ponekod po Sloveniji povzpele tudi nad 15 stopinj Celzija in zbudili smo se v najtoplejše novoletno jutro, odkar opravljamo meritve. Ker temperaturnim rekordom v letošnjem letu ni videti konca, smo v tokratni Jutranji vremenski fronti preverili, kdaj in kje smo izmerili najnižje in najvišje absolutne in povprečne temperature pri nas. Pred mikrofonom jih je predstavil Matija Klančar z ARSO.
Letošnja jesen je bila za kar dve stopinji toplejša od referenčnega obdobja, obenem pa je bila ena izmed petih najbolj sončnih jeseni v zadnjih 60 letih pri nas. Po številu sončnih dni smo se tako zelo približali jeseni leta 1986 s kazalnikom osončenosti 129 %. Po teh in drugih temperaturnih rekordih letošnje jeseni in prvih zimskih dni vas v Jutranji vremenski fronti tokrat popelje Matija Klančar z ARSO.
Leta 1611 je Johannes Kepler objavil kratek spis O šesterokotni snežinki, ki ga danes poznamo kot prvo znanstveno delo povezano s snežnimi kristali. Da so torej vse snežinke šesterokotne, vemo že nekaj stoletij, v tokratni Jutranji vremenski fronti pa smo se spraševali, kakšni morajo biti pogoji za njihov nastanek. Na to in druga vprašanja, povezana s skupki oziroma gmotami ledenih kristalov, tokrat odgovarja Matija Klančar z ARSO.
Zemljino magnetno polje nas brani proti sončevem pesku, ki s hitrostjo 400 kilometrov na sekundo drvi proti Zemlji. Če ta prodre v Zemljino ozračje, se z navdušenjem ozremo v nebo in opazujemo, kako se obarva rdeče ali zeleno. Nad nami namreč sveti severni sij. Ta naravni pojav nam v tokratni Jutranji fronti predstavita dr. Jure Atanackov in Matija Klančar.
Cikloni so velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka, ki prinašajo slabo vreme s padavinami. Tako kot imajo svoja imena tropski cikloni oziroma orkani, pa ciklone zaradi učinkovitejše komunikacije stanja vremena poimenujemo tudi v Evropi. Imena se uporabljajo po abecednem vrstnem redu, sezona poimenovanja pa se začne 1. septembra in traja do 30. avgusta naslednje leto. Sogovornik tokratne Jutranje vremenske fronte je Matija Klančar z Agencije republike Slovenije za okolje.
Zgodovina meteoroloških satelitskih meritev sega v leto 1960. Za Evropo je bil nekakšen mejnik izstrelitev prvega evropskega geostacionarnega satelita Meteosat-1 leta 1977, najsodobnejši satelitski sistem tretje generacije Meteosat pa je bil v orbito izstreljen lansko leto decembra. Že konec leta bo omogočal natančnejše spremljanje spreminjajočega se ozračja, kopnega in oceanov ter izboljšano napovedovanje vremena. Gost tokratne Jutranje vremenske fronte je Matija Klančar z ARSO.
Oktober je poskrbel za nove rekorde. V prvi polovici meseca so na Agenciji republike Slovenije za okolje izmerili rekordnih 31,3 stopinj Celzija. Rekord za najvišje izmerjene temperature se je tako iz Slapa pri Vipavi preselil v Črnomelj. O nenavadnih vremenskih razmerah in nestabilnem oktobrskem vremenu smo se v tokratni epizodi Jutranje vremenske fronte pogovarjali z Matijo Klančarjem.
Vremenski balon je balon, ki vsebuje tako imenovano radiosondo. Ta meri tlak, temperaturo, vlažnost in hitrost vetra. Pot balona vremenoslovci in radioamaterji spremljajo z radarjem ali navigacijskimi sistemi, zato vedo, na kateri približno kateri lokaciji bo sonda padla na tla. O vremenskih balonih in lovu nanje smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO in ljubiteljskim radioamaterjem Dejanom Novakom.
Jesenske počitnice mnogi izkoristijo za potovanje ali izlet v tujino. Ker je jesensko vreme precej nestabilno, smo se na Agenciji Republike Slovenije za okolje pozanimali, katere spletni strani in aplikacije so nam lahko v pomoč pri spremljanju vremenskih napovedi za tujino. Tokratni sogovornik Matija Klančar med drugim priporoča yr.no ter windy.com.
Na radarski sliki padavin lahko občasno opazimo koncentrične kroge. V tokratni Jutranji vremenski fronti smo zato poklicali Matijo Klančarja z Agencije Republike Slovenije za okolje in se pozanimali, kako delujejo vremenski radarji in zakaj ter kdaj pride do pojava koncentričnih krogov na radarski sliki padavin.
Splet nam ponuja mnoge aplikacije, preko katerih lahko dostopamo do podatkov o vremenu. Med najbolj obiskanimi je tudi radarska slika padavin, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za okolje. V prvi jesenski epizodi Jutranje vremenske fronte skupaj z Matijo Klančarjem z ARSO osvajamo osnove branja in interpretacije radarske slike padavin.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet za konec tedna pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Napoved za gorski in morski svet pripravljajo vremenoslovci Agencije RS za okolje.
Poletja v Sloveniji zaznamujejo visoke temperature. Če se te tudi ponoči ne spustijo pod 20 °C, govorimo o tropski noči. Takšnih noči je ob slovenski obali letno več kot 20, drugod po Sloveniji pa manj. Tropske noči pa uvrščamo tudi med temperaturne ekstreme, s pomočjo katerih preučujemo, kako se spreminja podnebje. Tovrstne analize opravljajo tudi na ARSO, od koder prihaja tudi tokratni sogovornik Matija Klančar.
Vročinski val je obdobje, ko povprečna temperatura ozračja vsaj tri dni presega določen temperaturni prag. Če imamo vročinski val na Primorskem, kjer mora biti povprečna temperatura vsaj tri dni višja od 25 °C, ni nujno, da ga imamo tudi v osrednji Sloveniji. Ne glede na lokacijo nastanka pa se intenziteta vročinskih valov viša. Da bi jih bolje razumeli, smo pred mikrofon povabili Nežo Lokošek z ARSO.
Ultravijolično sevanje v zmernih količinah ugodno vpliva na naše razpoloženje in sodeluje pri tvorbi vitamina D, v medicini pa ga celo uporabljajo za zdravljenje nekaterih končnih bolezni. Pretirana izpostavljenost UV-sevanju pa ima na naše telo, predvsem kožo lahko škodljive učinke. Strokovnjaki svetujejo, da se pred njim zaščitimo - s sončno kremo, pokrivali in očal. Pomaga že, če se iz sonca premaknemo v senco. V Jutranji vremenski fronti tokrat gostimo Veroniko Hladnik Zakotnik z ARSO in razlagamo, kdaj je indeks UV višji in na katere podtipe ga delimo.
Neveljaven email naslov