Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob vstopu v meteorološko jesen smo se z meteorologom Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije zazrli v poletne mesece in naredili meteorološki pregled junija, julija in avgusta. Slednji je bil namreč najtoplejši mesec, odkar izvajamo meritve temperature ozračja.
80 epizod
Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.
Ob vstopu v meteorološko jesen smo se z meteorologom Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije zazrli v poletne mesece in naredili meteorološki pregled junija, julija in avgusta. Slednji je bil namreč najtoplejši mesec, odkar izvajamo meritve temperature ozračja.
Drugi del Jutranje vremenske fronte o oblakih nadaljujemo s predstavitvijo nizkih oblakov. Najpogostejši predstavnik omenjenih oblakov je stratus, meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik pa doda še nimbostratus, kumulus in stratokumulus. Glede na poimenovanje ''nizki'' je neizogibno naslednje vprašanje: do katere višine nastajajo nizki oblaki?
''Oblaki so najboljši model za napovedovanje vremena''. To je citat iz današnje epizode Jutranje vremenske fronte, ki se aprila ob petkih zjutraj posveča oblakom. Z meteorologi z Agencije za okolje smo se odločili za serijo oddaj, v katerih razložimo t.i. rodove oblakov, razvrščene po višini – visoke, srednje in nizke. V prvi oddaji pa gremo k osnovam, k osnovnemu vprašanju, ki ga je meteorologu Anžetu Medvedu postavila Nadia Petauer: kako oblaki sploh nastanejo ter kakšen je razvoj nevihtnih oblakov? Ključna dejavnika sta termika in vlaga.
Gotovo ste že na kakšen zelo vroč dan na cesti v daljavi videli lužo nepojasnjenega izvora, čeprav že več dni ni deževalo. Gre za optični fenomen imenovan fatamorgana, ki je še kako znan tudi puščavskim popotnikom. Kar torej vidimo kot lužo na cesti, so v resnici svetlobni žarki, ki izvirajo iz oblakov in neba nad nami. Ni pa fatamorgana samo stvar vročih poletij, kajti do podobnega pojava oz. optične iluzije – samo v obratno smer – lahko pride tudi pozimi nad hladnim morjem. Sogovornica: meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik.
Sosonce je manj znan pojav, ki spada v skupino tako imenovanih fotometeorjev oziroma pojavov, ko sončna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. Pojavi se ob sončnem vzhodu ali zahodu. Za kaj torej gre? Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik, Agencija RS za okolje.
Tokrat gremo v svet tako imenovanih fotometeorjev. To so – preprosto povedano – različni optični pojavi v zemeljskem ozračju, ko sončna ali mesečna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. In eden od takšnih pojavov je prav mavrica. Zakaj nastane ta optična iluzija, ali se kje dotika tal in seveda – iz katerih barv je resnično sestavljena? Sogovornica: meteorologinja Jana Banko z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Meteorološki izraz, ki ga predstavljamo v današnjem jutru je slana. Bi znali razložiti za kakšen fizikalni pojav gre? In kakšna je razlika med slano in roso? Sogovornik: Gregor Vertačnik, ARSO.
Kot najbolj hladna so se izkazala mrazišča v Julijskih Alpah, tam smo 9. januarja leta 2009 zabeležili najnižjo temperaturo - 49 stopinj Celzija. Sicer pa po uradnih meritvah za t.i. slovensko Sibirijo velja Babno Polje, na nadmorski višini dobrih 750 metrov. -34 stopinj in pol pod ničlo je še vedno slovenskih rekord, danes pa se z Gregorjem Vertačnikom z Agencije za okolje pogovarjamo o definiciji in pojavu mrazišč.
Kaj je temperaturna inverzija oz. obrat? Začne se po navadi s kakšno mirno in jasno zimsko nočjo. V kotanjah, dolinah in kotlinah se nabere hladnejši zrak. Potem pa narobe svet oziroma spodaj hladno, zgoraj topleje. Več o tem vremenskem pojavu meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Ledene sveče so recimo temu majhni ledeni kapniki, ki pa seveda rastejo precej hitreje kot jamski kapniki. Pojav razlaga meteorolog Matija Klančar, ARSO.
Črna burja? Je to burja, ki piha v Črni na Koroškem? Tako (med drugim) razmišljajo anketiranci, meteorologi pa črni burji pravijo ciklonalna burja. Podrobnejšo razlago omenjenega vremenskega pojava razloži Matija Klančar z Agencije za okolje.
SSKJ geslo "poledica" opredeli kot "tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču". Kaj pa pravijo meteorologi? Z Veroniko Hladnik Zakotnik odgovorimo na vprašanje, na katerega so odgovarjali tudi mimoidoči v anketi: kaj je poledica?
Kadar sneži in veter raznaša ta sneg, govorimo o snežnem metežu. Vejavica pa se dogaja brez istočasnega sneženja. Tako je bilo denimo ob koncu prejšnjega tedna na Gorenjskem, ko je že zapadli sneg raznašal karavanški fen.
Usodni letošnji prvi sneg je na začetku tega tedna ohromil promet in marsikomu povzročil prenekatero težavo na poti v službo. Kakšen je ta sneg z meteorološkega vidika oziroma koliko vrst snega sploh poznamo? Zanimivo je recimo že to, da imajo arktična ljudstva samo za različne vrste snega tudi sto in več izrazov. Sogovornik: meteorolog Blaž Šter iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
V Sloveniji opozorila pred nevarnostjo snežnih plazov pripravlja Služba za sneg in plazove Agencije RS za okolje. Evropska lestvica je petstopenjska, poročilo o stanju snežne odeje (bilten) pa ARSO pripravi tri krat na teden. Sogovornik: meteorolog Andrej Velkavrh.
Čeprav v nižinah te dni snega ni, pa je sneg v visokogorju, kjer se pogosto zgodijo tudi snežni plazovi. V jutru na Prvem jim posvečamo vsaj dve petkovi epizodi rubrike, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Agencijo za okolje. V naslednjih minutah o definicijah ter klasifikacijah snežnih plazov, pa tudi o vzrokih za njihov nastanek. Sogovornik: Blaž Šter.
V zimskem času se v vremenskih napovedih včasih znajde tudi naslednji stavek: »V nekoliko višjih legah Primorske in Notranjske lahko v kombinaciji s sneženjem nastanejo snežni zameti.« In prav to bo tudi iztočnica za naslednjih nekaj minut v rubriki, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Agencijo za okolje. Sogovornik: meteorolog Andrej Velkavrh.
Verjetnost belega božiča se je v zadnjih 50ih letih precej zmanjšala. V številnih krajih po Sloveniji celo teče najdaljši niz zelenih božičev doslej. O belem in zelenem božiču s strokovnega, meteorološkega z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Tokrat o vremenskem pojavu, ki ga opažamo predvsem poleti - v času poletnih neviht. Se ja pa te dni zgodilo, da smo namesto decembrskega pokanja slišali decembrsko grmenje. Verjetno gre za neobičajnost? Odgovarja meteorolog Blaž Šter z Agencije RS za okolje.
Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Sogovornik: meteorolog Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Neveljaven email naslov