Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Ali Miheličeva dela dopoldne?« Je takšna uporaba priimka brez imena zdravnice in hkrati podaljševanje z obrazilom –eva – torej “Miheličeva” - slovnični »kiks«? Kako je torej z uporabo priimka brez imena in podaljševanja z obrazili zaradi jasnosti, da gre za žensko, ter kakšna so načelna pravila uporabe oziroma sklanjanja priimkov predvsem ob ženskih, pa tudi moških imenih?
Priimek brez imena zaradi jasnosti, da gre za žensko, velikokrat podaljšujemo z obraziloma -ova ali -eva.
Prva dilema pri uporabi oziroma sklanjanju priimkov ob moških in ženskih imenih se pojavi pri priimkih, ki se končajo na -a. Pravopisna pravila dopuščajo dve paradigmi oziroma možnosti, pove Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
“Francu Kafki so podelili nagrado ali Francu Kafku. Pravilno je oboje, čeprav je res, da priimke pogosteje sklanjamo po ženski sklanjatvi.”
Spol priimka se vedno ravna po spolu osebe oziroma nosilca priimka, vendar hkrati velja, da ob ženskih poimenovanjih sklanjamo samo ime.
“Če bi se ženska pisala Noč, se ta priimek ob njenem imenu ne sklanja.”
Priimek brez imena njegove nosilke velikokrat že v imenovalniku zaradi jasnosti, da gre za žensko, podaljšujemo z obraziloma -eva ali -ova. Vendar je to neuradna oblika izražanja.
“Ko poroča nekdo o osebi ženskega spola, skorajda vedno mora uporabiti tudi ime.”
Vprašanje, “ali Miheličeva dela dopoldne,” je torej dopustno v neuradnem izražanju. V izogib neuradnosti takrat, ko se od nas pričakuje uradnost, se raje odločimo za uporabo tako naziva, imena in priimka. Če pa vztrajamo pri uporabi zgolj priimka in ne tudi imena, mu dodajmo vsaj naziv, torej “ali doktorica Mihelič oziroma doktorica Miheličeva dela dopoldne?”
»Ali Miheličeva dela dopoldne?« Je takšna uporaba priimka brez imena zdravnice in hkrati podaljševanje z obrazilom –eva – torej “Miheličeva” - slovnični »kiks«? Kako je torej z uporabo priimka brez imena in podaljševanja z obrazili zaradi jasnosti, da gre za žensko, ter kakšna so načelna pravila uporabe oziroma sklanjanja priimkov predvsem ob ženskih, pa tudi moških imenih?
Priimek brez imena zaradi jasnosti, da gre za žensko, velikokrat podaljšujemo z obraziloma -ova ali -eva.
Prva dilema pri uporabi oziroma sklanjanju priimkov ob moških in ženskih imenih se pojavi pri priimkih, ki se končajo na -a. Pravopisna pravila dopuščajo dve paradigmi oziroma možnosti, pove Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
“Francu Kafki so podelili nagrado ali Francu Kafku. Pravilno je oboje, čeprav je res, da priimke pogosteje sklanjamo po ženski sklanjatvi.”
Spol priimka se vedno ravna po spolu osebe oziroma nosilca priimka, vendar hkrati velja, da ob ženskih poimenovanjih sklanjamo samo ime.
“Če bi se ženska pisala Noč, se ta priimek ob njenem imenu ne sklanja.”
Priimek brez imena njegove nosilke velikokrat že v imenovalniku zaradi jasnosti, da gre za žensko, podaljšujemo z obraziloma -eva ali -ova. Vendar je to neuradna oblika izražanja.
“Ko poroča nekdo o osebi ženskega spola, skorajda vedno mora uporabiti tudi ime.”
Vprašanje, “ali Miheličeva dela dopoldne,” je torej dopustno v neuradnem izražanju. V izogib neuradnosti takrat, ko se od nas pričakuje uradnost, se raje odločimo za uporabo tako naziva, imena in priimka. Če pa vztrajamo pri uporabi zgolj priimka in ne tudi imena, mu dodajmo vsaj naziv, torej “ali doktorica Mihelič oziroma doktorica Miheličeva dela dopoldne?”
Rubriko o kratki informativni koristni slovenščini danes namenjamo zaimku, »katerega« tako radi uporabljamo. Ste ugotovili, kje v tej povedi je napaka? Če se vam je vse zdelo prav, potem prisluhnite sobotnemu KiKsu, ki ga je pripravila Darja Pograjc.
Vabim te na svoj ali moj rojstni dan? Ker se v teh dneh po priporočilih manj družimo, se lahko spretno izognemo morebiti napačni uporabi zaimkov na vabilih. Še vedno pa zelo radi povemo mnenje. Povedal bom svoje mnenje ali povedal bom moje mnenje? V izogib tej dilemi moramo poznati uporabo povratnih svojilnih zaimkov. Osnovna oblika je »svoj«. Razlaga prof. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a.
Na pustno soboto smo se tudi v KiKs-u ukvarjali s pustnimi krofi, ocvrtimi flancati in jagodno marmelado. Z jezikovnega vidika, seveda. Na kulinaričnih primerih smo prikazali, kako in kdaj uporabljamo kakovostne, vrstne in svojilne pridevnike ter kakšne so razlike med njimi.
Če rečemo »Mlinarjevi« ali »Cene češnje že še jé« ali pa recimo »Ta suhi škafec pušča«, vam je to kaj znano? Približno veste, da ste te besede slišali enkrat v osnovni šoli pri pouku slovnice, ampak ne veste, kako bi jih uporabili? Pri slovničnih težavah lahko pridejo zelo prav, da potem ni dileme, ali recimo reči z otróki ali z otróci. In ker v letošnji zimi nimate kaj početi z sankami, potem s sankami v kot poslušajte rubriko KiKs na Prvem!
Na slovenski kulturni praznik tudi v “kratki informativni koristni slovenščini” ne moremo brez dr. Franceta Prešerna. Dr. Alenka Jelovšek iz Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je skupaj z nami pokukala med verze našega največjega slovenskega pesnika in našla “kiks”, ki ga, kot kaže korpus, precej pogosto delamo še danes.
Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.
V tokratnem KiKs-u obnavljamo slovnična pravila, ki se nanašajo na sklanjanje samostalnikov. Sklanjatve ne predstavljajo težav le tistim, ki se z jezikom ne ukvarjamo podrobno, tudi jezikoslovci občasno namrščijo obrvi in preverijo dvakrat, kaj drži in kaj ne. Kot je mnenja Katarina Minatti, lektorica na Radiu Slovenija, je znanje materinščine v odrasli dobi odvisno od posluha in od tega, v kakšnem okolju smo odraščali kot otroci.
Beseda "več" je zanimiva iz več razlogov. Ali več razlogov? To je eno izmed vprašanj, ki smo jih zastavili prof. dr. Marku Stabeju v sobotnih jutranjih minutah za slovenščino. Še enkrat več izziv za naš jezik. Ali dvakrat več? Pripravlja: Mojca Delač.
Verjetno ste se že kdaj znašli v dilemi, ali bi nekoga tikali ali vikali. Takrat je najbolje, da osebo najprej vikate in potem glede na odziv ravnate naprej. Ena od splošno rabljenih hitrih rešitev, ki je pogosta v zadregi in je slovnično nepravilna, pa je tako imenovano polvikanje oz. polovično vikanje.
Neveljaven email naslov