Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Postavljanje vejic je nekaj, česar se učimo hkrati s spoznavanjem knjižne slovenščine. Učenje traja veliko let, lahko tudi vse življenje, saj se vedno nekje najde vejica, za katero še nismo slišali. Tako pravi doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Andreja Gradišar jo je pred mikrofon povabila, da bi skupaj oblikovali seznam univerzalnih pravil, ki nam pomagajo pri postavljanju tega izmuzljivega ločila. V Kiksu danes torej lovimo vejice.
Vejica je najbolj uporabljano ločilo, pravil postavljanja se učimo dolga leta
Postavljanje vejic je nekaj, česar se učimo hkrati s spoznavanjem knjižne slovenščine. Učenje traja veliko let, lahko tudi vse življenje, saj se vedno nekje najde vejica, za katero še nismo slišali, pravi doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Pri postavljanju vejic si pomagamo z nekaterimi pomagali, med njimi tudi z znanim "ki, ko, ker, da, če vejica skače". A tako ne bomo ujeli vseh vejic, pojasnjuje sogovornica:
"Zelo pomaga, a med temi vezniki se lahko pojavi še kakšen drug veznik. In če v takih primerih to že kar ponarodelo rimo vzamemo preveč resno, je vejic kar naenkrat preveč."
Podobna je tudi ljudska modrost, da pred in ni nikoli vejice. Tudi ta ne drži. Vejice uporabljamo, ko naštevamo, ob medmetih, ki začenjajo stavek, ko zapišemo decimalno številko. Malo si lahko pri njihovem postavljanju pomagamo s štetjem glagolov:
"To je lahko koristno pomagalo, a tudi za to je treba imeti že nekaj znanja slovnice. Najprej je treba vedeti, kaj je glagol oz. povedek v stavku. Moramo vedeti tudi, da lahko med njimi stojijo priredni vezniki (in, ter), kar pomeni, da vejice tam ne bo."
Včasih si lahko pri postavljanju vejic pomagamo tudi tako, da besedilo na glas preberemo in tam, kjer naredimo premolk, napišemo vejico. Nas zna pa po drugi strani to tudi zavesti, da vejico postavimo na napačno mesto.
Postavljanje vejic je nekaj, česar se učimo hkrati s spoznavanjem knjižne slovenščine. Učenje traja veliko let, lahko tudi vse življenje, saj se vedno nekje najde vejica, za katero še nismo slišali. Tako pravi doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Andreja Gradišar jo je pred mikrofon povabila, da bi skupaj oblikovali seznam univerzalnih pravil, ki nam pomagajo pri postavljanju tega izmuzljivega ločila. V Kiksu danes torej lovimo vejice.
Vejica je najbolj uporabljano ločilo, pravil postavljanja se učimo dolga leta
Postavljanje vejic je nekaj, česar se učimo hkrati s spoznavanjem knjižne slovenščine. Učenje traja veliko let, lahko tudi vse življenje, saj se vedno nekje najde vejica, za katero še nismo slišali, pravi doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Pri postavljanju vejic si pomagamo z nekaterimi pomagali, med njimi tudi z znanim "ki, ko, ker, da, če vejica skače". A tako ne bomo ujeli vseh vejic, pojasnjuje sogovornica:
"Zelo pomaga, a med temi vezniki se lahko pojavi še kakšen drug veznik. In če v takih primerih to že kar ponarodelo rimo vzamemo preveč resno, je vejic kar naenkrat preveč."
Podobna je tudi ljudska modrost, da pred in ni nikoli vejice. Tudi ta ne drži. Vejice uporabljamo, ko naštevamo, ob medmetih, ki začenjajo stavek, ko zapišemo decimalno številko. Malo si lahko pri njihovem postavljanju pomagamo s štetjem glagolov:
"To je lahko koristno pomagalo, a tudi za to je treba imeti že nekaj znanja slovnice. Najprej je treba vedeti, kaj je glagol oz. povedek v stavku. Moramo vedeti tudi, da lahko med njimi stojijo priredni vezniki (in, ter), kar pomeni, da vejice tam ne bo."
Včasih si lahko pri postavljanju vejic pomagamo tudi tako, da besedilo na glas preberemo in tam, kjer naredimo premolk, napišemo vejico. Nas zna pa po drugi strani to tudi zavesti, da vejico postavimo na napačno mesto.
Imeni RTV Slovenija in Radio Slovenija sta primera zvez dveh samostalnikov, kjer je druga sestavina večja zemljepisna enota. Sklon te druge sestavine v tem primeru ni v rodilniku, kar je glede na splošno rabo izjema. V rabi so namreč pogostejša imena z rodilnikom: Pošta Slovenije, Banka Slovenije itd. Ime nacionalne medijske hiše pa je registrirano drugače.
Šolar je eden redkih korpusov v svetovnem merilu, ki vsebuje avtentična besedila učencev 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol in dijakov, nekaj več kot polovica besedil pa je opremljenih tudi z jezikovnimi popravki učiteljev. Avtorji so z njim želeli raziskati težave učencev pri pisanju in jih ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Zbirka besedil je tako še posebej dragocena za raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in predvsem ustvarjalcem didaktičnih gradiv. O Šolarju se je Katja Krajnc pogovarjala z vodjo projekta korpus Šolar 1.0, doc. dr. Tadejo Rozman.
Prek elektronske pošte se nam je pred časom oglasil poslušalec, ki je odkril in nam tudi posredoval tokratni »kiks«. Takole je zapisal: »Opažam, da se v zadnjemu obdobju na televiziji in v javnih nastopih pogosto pojavlja besedna zveza: tega ne rabite početi. Potem pa je dodal še, da gre morda za germanizem in da bi bilo to zanimivo preveriti. Se strinjamo in smo preverili! Oz. je to storila Darja Pograjc.
Nogomet sproža močne čustvene odzive. To kažeta bogata metaforika in ekspresivno izrazje. Nogometaši, ki prestopijo v tuje klube, se najprej naučijo izražanja občutkov ob zmagah in porazih. O tem jih sprašujejo novinarji. Drugačna od jezika navijačev pa so seveda strokovna besedila o nogometu in besedila pravil. Tukaj ni več ekspresivnih in neformalnih izrazov, pove Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
"Kiksi", ki jih bomo v naši jezikovni rubriki pobliže spoznali danes, so: spi se mi, vstala sem se, zmagal sem te, lagal me je in pleše se mi. Kako bi jih lahko poimenovali? Morda kar povratni glagoli, ki to niso. Tako jih je opredelila avtorica oddaje Darja Pograjc. Zakaj pride do take rabe in kje jo zaznavamo, sta pa vprašanji, na kateri je odgovorila prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Srbohrvaščina je uradni jezik nekdanje skupne države oz. izraz za osrednji južnoslovanski jezikovni diasistem, torej sistem, ki ima več različic knjižnega jezika. Bolj ko o srbohrvatizmih pa danes govorimo o prevzetih besedah iz hrvaščine ali srbščine, pove etimologinja dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Tokrat gremo v svet številk, a ne skrbite, še vedno ostajamo pri jezikovnih in ne matematičnih dilemah. Darja Pograjc se je lotila raziskovanja bilijona in milijarde, ki v različnih jezikovnih okoljih pomenita različna števila. Zmedeni? Pojasnimo v KiKsu! Za povrh pa ponovimo še pravila za zapisovanje številk.
Po besedah lektorice Teje Završnik?iz prevajalskega podjetja?Leemeta je eno od težjih pravopisnih vprašanj pri postavljanju ločil povezano s citiranjem in premim govorom, kjer imamo spremni stavek in dobesedni navedek. Ločilo znotraj dobesednega navedka se vedno ravna po njem, zato ga postavimo pred zadnji narekovaj.
Današnji KiKs bo prvomajsko obarvan, in sicer je Darja Pograjc s pomočjo Urške Vranjek Ošlak, mlade raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, preverila, kaj je prav: deloven ali delaven, prekaren ali prekeren. Pod drobnogled pa sta vzeli tudi vzklik: »Živel 1. maj!«.
V tokratnem KiKsu raziskujemo ustreznost in rabo besedne zveze BREZ DA BI. Pogosta je v sproščenih, neformalnih govornih položajih, v knjižnem jeziku pa ni ustrezna. Zamenjamo pa jo lahko kar na dva načina – z zvezo NE DA BI ali s predlogom BREZ, ki mu sledi samostalnik. Če se to zdaj sliši nekoliko zapleteno, pa bo doktorica Nataša Glíha Kómac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša vse razjasnila na primerih.
Pred časom nas je poklical poslušalec, ki je opazil, da napovedovalci in novinarji v radijskem etru za veter in burjo, ko se krepIta, uporabljamo drugače naglašen glagol. Razložim kar na primeru: “Medtem ko se je veter okrépil, se je burja okrepíla.” In tu “kiksev" ni. Smo pa veseli, da nas tako natančno poslušate, s tem nas delate še boljše, in prispevate kakšno dobro idejo za pripravo rubrike KiKs. Tule je današnja!
Umiranje, smrt, starost, spolnost in denar. To so največkrat teme, o katerih ne želimo razpravljati neposredno, zato je tudi evfemizmov, ki jih tako ali drugače označujejo, največ. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, jih velikokrat uporabljamo, vendar se lahko tudi zgodi, da je naše sporočilo izgubljeno s prevodom. S takšnim leporečenjem lahko včasih naredimo tudi več škode kot koristi.
Če ste se pri zapisovanju sklopov z marsi-, malo-, redko- in -koli že znašli v dilemi, ali jih zapisati skupaj ali narazen, je Kiks namenjen vam. V Kratki informativni koristni slovenščini razkrijemo dve načeli, ki nam lahko pri tem pomagata: načelo nezdružljivosti in načelo nezamenljivosti. Več Darja Pograjc.
V rubriki Kiks bomo danes ugotavljali pravilno rabo pridevnikov isti in enak. Čeprav obe besedi pripadata isti besedni vrsti oz. podkategoriji pa ima kar nekaj govorcev slovenščine težave pri njuni uporabi. Se tudi vam kdaj zaplete in vas jezikovni posluh pusti na cedilu, ko ugotavljate, ali ste imeli včeraj oblečeno isto ali enako majico kot danes? Ali pa, ko razmišljate, ali imate isto ali enako mnenje kot vaši prijatelji? V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izvedeli, kako torej ločimo uporabo pridevnika isti in enak v različnih okoliščinah. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.
Pravopis za razliko od slovnice ne temelji tako izrazito na jezikovnem sistemu, ampak gre bolj za niz dogovorov; zlasti poglavje o veliki in mali začetnici ima izrazito dogovorni značaj. To seveda niso dogovori med jezikoslovci, ki bi zviška gledali na jezik in odrejali njegovo rabo, ampak dogovori, ki temeljijo na raziskovanju prav te rabe in morajo biti tudi sprejeti v družbi. Doktorica Tina Lengar Verovnik, docentka na Fakulteti za družbene vede, koordinatorka Pravopisne komisije in sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Moramo pridevnike stopnjevati odločneje ali bolj odločno? Lahko bi rekli na oba načina, ampak eden je pravilnejši in ne bolj pravilen. Sogovornica: Mateja Flajs, učiteljica slovenščine na predmetni stopnji na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani.
Gotovo ste v zadnjem letu v medijih zasledili pridevnike: pandemičen, pandemski ter epidemičen, epidemski, celo pandemijski in epidemijski. Kaj je "kiks", kaj ni in v čem je razlika med omenjenimi dvojnicami, če sploh je? KiKs je pripravila Darja Pograjc.
O frazeologiji smo v naši sobotni rubriki Kiks že nekaj povedali na začetku tega meseca – gre za vedo, ki se ukvarja s frazemi, pomeni pa tudi zbirko vseh frazeoloških enot, za katere se v slovenskem jezikoslovju uporabljajo različni izrazi: Fraza, stalna besedna zveza, frazeologem, frazeologizem, idiom, najbolj razširjen pa je izraz frazem. V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU spoznali nekaj frazemov, ki so povezani z našimi pokrivali in ostalimi oblačili in njihovo pravilno uporabo. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.
Neveljaven email naslov