Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šolar je eden redkih korpusov v svetovnem merilu, ki vsebuje avtentična besedila učencev 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol in dijakov, nekaj več kot polovica besedil pa je opremljenih tudi z jezikovnimi popravki učiteljev. Avtorji so z njim želeli raziskati težave učencev pri pisanju in jih ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Zbirka besedil je tako še posebej dragocena za raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in predvsem ustvarjalcem didaktičnih gradiv. O Šolarju se je Katja Krajnc pogovarjala z vodjo projekta korpus Šolar 1.0, doc. dr. Tadejo Rozman.
Zbirka avtentičnih besedil učencev in dijakov z velikim raziskovalnim potencialom
Pri učenju slovenščine v osnovnih in srednjih šolah se večinoma uporabljajo gradiva, ki temeljijo na potencialnih jezikovnih težavah, s katerimi se srečujejo učenci. Izkazalo se je, da potrebujemo informacije, o jezikovnim težavah, s katerimi se učenci dejansko srečujejo. Tako je v šolskem letu 2009-2010 v okviru projektov Sporazumevanje v slovenskem jeziku in Nova didaktika poučevanja slovenskega jezika nastal korpus Šolar 1.0.
Vsebuje 2703 besedila, ki so razdeljena na eseje (teh je največ), pisne izdelke in teste. Gre za avtentična besedila učencev zadnjega triletja osnovne šole in srednješolcev iz različnih slovenskih regij, ki so nastala pri 11 šolskih predmetih - od tega dobrih 82 % pri pouku slovenščine. Nekaj več kot polovica besedil pa vsebuje tudi učiteljske popravke.
Po analizah je bilo v korpusu zaznanih največ napak pri zapisu besed (dobrih 61 %). Vanje sodijo postavljanje ločil, črkovanje, velike in male začetnice, pisanje skupaj in narazen. Sledijo napake besedišča, oblike in skladnje.
Šolar je tudi eden redkih tovrstnih korpusov v svetovnem merilu. In nastal je z zelo jasnim namenom: raziskati težave, ki jih imajo učenci pri pisanju, in ugotoviti, s katerimi jezikovnimi problemi imajo največ težav, potem pa jezikovne probleme ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Eden takšnih je Pedagoški slovnični portal.
Korpus Šolar je dostopen na spletu: http://www.korpus-solar.net/, in čeprav lahko po njem brska kdor koli, obstajajo ciljne skupine, ki jih ta zbirka besedil, ki vsebuje skoraj milijon besed, še posebej zanima, in sicer raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in snovalce didaktičnih gradiv, našteva doc. dr. Tadeja Rozman, predavateljica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani in vodja projekta Korpus šolar 1.0.
Med leti 2015 in 2018 pa je nastal tudi Šolar 2.0, ki vsebuje 5891 besedil, med drugim pa so si ga želeli regionalno bolje uravnotežiti.
Sogovornica dodaja še pomembnost raziskav o jezikovni zmožnosti: Več, kot bomo o njej vedeli, lažje bomo načrtovali učinkovit pouk slovenščine. Pouk pogosto poteka tako, da se učimo pravil in jih uporabimo na primerih. Korpus Šolar pa omogoča drugačno pot: da pogledamo, kje so težave, se z njimi ukvarjamo in jih vpnemo v širšo sliko jezikovnih pravil.
Šolar je eden redkih korpusov v svetovnem merilu, ki vsebuje avtentična besedila učencev 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol in dijakov, nekaj več kot polovica besedil pa je opremljenih tudi z jezikovnimi popravki učiteljev. Avtorji so z njim želeli raziskati težave učencev pri pisanju in jih ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Zbirka besedil je tako še posebej dragocena za raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in predvsem ustvarjalcem didaktičnih gradiv. O Šolarju se je Katja Krajnc pogovarjala z vodjo projekta korpus Šolar 1.0, doc. dr. Tadejo Rozman.
Zbirka avtentičnih besedil učencev in dijakov z velikim raziskovalnim potencialom
Pri učenju slovenščine v osnovnih in srednjih šolah se večinoma uporabljajo gradiva, ki temeljijo na potencialnih jezikovnih težavah, s katerimi se srečujejo učenci. Izkazalo se je, da potrebujemo informacije, o jezikovnim težavah, s katerimi se učenci dejansko srečujejo. Tako je v šolskem letu 2009-2010 v okviru projektov Sporazumevanje v slovenskem jeziku in Nova didaktika poučevanja slovenskega jezika nastal korpus Šolar 1.0.
Vsebuje 2703 besedila, ki so razdeljena na eseje (teh je največ), pisne izdelke in teste. Gre za avtentična besedila učencev zadnjega triletja osnovne šole in srednješolcev iz različnih slovenskih regij, ki so nastala pri 11 šolskih predmetih - od tega dobrih 82 % pri pouku slovenščine. Nekaj več kot polovica besedil pa vsebuje tudi učiteljske popravke.
Po analizah je bilo v korpusu zaznanih največ napak pri zapisu besed (dobrih 61 %). Vanje sodijo postavljanje ločil, črkovanje, velike in male začetnice, pisanje skupaj in narazen. Sledijo napake besedišča, oblike in skladnje.
Šolar je tudi eden redkih tovrstnih korpusov v svetovnem merilu. In nastal je z zelo jasnim namenom: raziskati težave, ki jih imajo učenci pri pisanju, in ugotoviti, s katerimi jezikovnimi problemi imajo največ težav, potem pa jezikovne probleme ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Eden takšnih je Pedagoški slovnični portal.
Korpus Šolar je dostopen na spletu: http://www.korpus-solar.net/, in čeprav lahko po njem brska kdor koli, obstajajo ciljne skupine, ki jih ta zbirka besedil, ki vsebuje skoraj milijon besed, še posebej zanima, in sicer raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in snovalce didaktičnih gradiv, našteva doc. dr. Tadeja Rozman, predavateljica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani in vodja projekta Korpus šolar 1.0.
Med leti 2015 in 2018 pa je nastal tudi Šolar 2.0, ki vsebuje 5891 besedil, med drugim pa so si ga želeli regionalno bolje uravnotežiti.
Sogovornica dodaja še pomembnost raziskav o jezikovni zmožnosti: Več, kot bomo o njej vedeli, lažje bomo načrtovali učinkovit pouk slovenščine. Pouk pogosto poteka tako, da se učimo pravil in jih uporabimo na primerih. Korpus Šolar pa omogoča drugačno pot: da pogledamo, kje so težave, se z njimi ukvarjamo in jih vpnemo v širšo sliko jezikovnih pravil.
V naši sobotni rubriki Kiks smo se že ukvarjali s pisanjem skupaj in narazen. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Včasih je težko določiti, ali gre samo za eno besedo ali več, zato Slovenski pravopis ponekod dopušča pisanje tako skupaj kot narazen. Če nismo prepričani, ali se beseda piše skupaj ali narazen, bodo v ta namen prav prišli jezikovni priročniki ali pa kateri od korpusov slovenskega jezika, v katerih so zbrani primeri dejanske rabe. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen.
V slaščičarni naročite malinov ali malinin kos torte? Doma iz limon stisnete limonin ali limonov sok? Ste za zajtrk na kruh namazali paprikin, paprični ali parikov namaz? Če na ta vprašanja ne znate odgovoriti, poslušajte Kratko informativno koristno slovenščino, ki jo je pripravila Darja Pograjc.
Tega ne morem narediti, tega ne maram narediti ali tega ne moram narediti? Glagol morati in moči nam grenita življenje, saj sta si precej podobna. Kako ju moramo uporabljati, če se želimo izogniti nesporazumom, v KiKs-u razloži doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rubriko je pripravila Tadeja Bizilj, prebrala jo je Darja Pograjc.
On "sam" je odšel na sprehod. Še enkrat "več" je podal žogo. To sta primera, ki se ju bomo danes lotili v KiKs-u. Te »odvečne« besede, za katere se bo pravzaprav izkazalo, da to niso, so navadno zaimki ali pa nedoločni števniki. Več pa pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ravmovša ZRC SAZU.
Velikokrat slišimo dilemo pri izbiranju spola ali množine, glede na navezavo na predhodno besedo. V povezavi s to tematiko smo se obrnili na predavatelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Profesor doktor Hotimir Tivadar pravi, da je glede tega vprašanja precej svobodomiseln in bi večinoma dopuščal tudi dvojnost.
"Vidiva se za pol ure." Ali pa: "Iz Anjo je odšel na sprehod." To sta primera napačne rabe predlogov, ki jih je med drugimi za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino izbrala Darja Pograjc. Potrkala je na vrata naše lektorske službe in poiskala odgovore na vprašanje, zakaj (sploh) se pojavijo tovrstni »kiksi« in izvedela, kako zelo pomemben je v omenjenih primerih kontekst.
Ni se še zgodilo, da bi v rubriki KiKs, ki jo posvečamo nekaterim zmotam oz. napakam, ki jih delamo pri uporabi slovenskega jezika, gostili profesorja iz Fakultete za računalništvo in informatiko. Danes se bo zgodilo prav to. Predstavili bomo namreč prvi spletni portal oz. orodje za strojno preverjanje postavitve vejic v besedilih.
V naslednjih minutah se bomo tako kot vsako soboto v rubriki Kiks poglobili v svet črk in besed. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen v primerih, ki nam večkrat povzročajo preglavice.
Tokrat KiKs začnemo kar s primerom: »Sosed je kupil nov avto.« Je kupil nov avto ali novi avto? Je kruh, ki ste ga danes kupili v trgovini, ržen ali rženi? Osnovna oz. nedoločna oblika pridevnika je nov in ržen. Določna oblika pa je tista s črko i na koncu. Ju ločite? Če ju ne in vam razlikovanje med obema povzroča težave, je današnji KiKs – Kratka informativna koristna slovenščina pravi naslov za vas. Pripravila ga je Darja Pograjc.
V tokratnem Kiksu nadaljujemo temo iz prejšnjega tedna. Takrat smo se pobliže spoznali z glagolskimi blizuizraznicami - tistimi besedami, ki so si tako podobne, da jih pogosto zamenjamo, npr. opravičiti in upravičiti, usvojiti in osvojiti. Sedaj pa so na vrsti pridevniške, in sicer para delaven in deloven ter družben in družaben. Čeprav nam blizuizraznice v vsakdanji rabi večkrat povzročajo preglavice, pa se z njimi lahko tudi poigramo. Kako, pove doc. dr. Tina Lengar Verovnik v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc.
Kdaj ste nazadnje usvojili kakšno novo jezikovno pravilo? Ali ste ga nemara osvojili? Če stremite – in ne strmite – k novemu znanju, potem prisluhnite Kiksu, ki danes namenja pozornost parom besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo. Kdaj torej ustrezno uporabimo glagolske pare: usvojiti in osvojiti, pa stremeti in strmeti in podobne izveste v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc.
Socialna ali družbena omrežja so v okolje slovenskega jezika prinesla nova poimenovanja. Jezikovna stroka priporoča poimenovanje družbena omrežja, saj se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja. Kaj pa imena konkretnih družbenih omrežij, poimenovanje orodij in opravil znotraj omrežij? Ali jih poimenovati s citatnimi, poslovenjenimi imeni ali pa uporabiti besedišče, ki je bilo za ta namen izumljeno pri nas po besedotvornih pravilih? Kiks je pripravil Bojan Leskovec.
"Sita sem ljudi, kateri nosijo masko tako, da imajo nos zunaj!" To je poved, na katero je na enem od družbenih omrežij naletela Darja Pograjc in prav to jo je spodbudilo k pripravi današnjega KiKs-a. Kratka informativna koristna slovenščina torej danes o oziralnih zaimkih ki in kateri.
Imeni RTV Slovenija in Radio Slovenija sta primera zvez dveh samostalnikov, kjer je druga sestavina večja zemljepisna enota. Sklon te druge sestavine v tem primeru ni v rodilniku, kar je glede na splošno rabo izjema. V rabi so namreč pogostejša imena z rodilnikom: Pošta Slovenije, Banka Slovenije itd. Ime nacionalne medijske hiše pa je registrirano drugače.
Prek elektronske pošte se nam je pred časom oglasil poslušalec, ki je odkril in nam tudi posredoval tokratni »kiks«. Takole je zapisal: »Opažam, da se v zadnjemu obdobju na televiziji in v javnih nastopih pogosto pojavlja besedna zveza: tega ne rabite početi. Potem pa je dodal še, da gre morda za germanizem in da bi bilo to zanimivo preveriti. Se strinjamo in smo preverili! Oz. je to storila Darja Pograjc.
Nogomet sproža močne čustvene odzive. To kažeta bogata metaforika in ekspresivno izrazje. Nogometaši, ki prestopijo v tuje klube, se najprej naučijo izražanja občutkov ob zmagah in porazih. O tem jih sprašujejo novinarji. Drugačna od jezika navijačev pa so seveda strokovna besedila o nogometu in besedila pravil. Tukaj ni več ekspresivnih in neformalnih izrazov, pove Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
"Kiksi", ki jih bomo v naši jezikovni rubriki pobliže spoznali danes, so: spi se mi, vstala sem se, zmagal sem te, lagal me je in pleše se mi. Kako bi jih lahko poimenovali? Morda kar povratni glagoli, ki to niso. Tako jih je opredelila avtorica oddaje Darja Pograjc. Zakaj pride do take rabe in kje jo zaznavamo, sta pa vprašanji, na kateri je odgovorila prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Neveljaven email naslov