Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdaj ste nazadnje usvojili kakšno novo jezikovno pravilo? Ali ste ga nemara osvojili? Če stremite – in ne strmite – k novemu znanju, potem prisluhnite Kiksu, ki danes namenja pozornost parom besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo. Kdaj torej ustrezno uporabimo glagolske pare: usvojiti in osvojiti, pa stremeti in strmeti in podobne izveste v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc.
O parih besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo
Blizuizraznice (s tujko paronimi) so besede oz. besedne zveze, ki so si že na prvi pogled zelo podobne - razlikujejo se samo v eni ali dveh črkah oz. glasovih, njihov pomen pa je lahko soroden ali pa tudi ne. Primerov takšnih parov besed je veliko. V tokratnem KiKsu se skupaj z doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljico na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in raziskovalko na ZRC SAZU, posvečamo trem glagolskim parom blizuzvočnic: opravičiti - upravičiti; osvojiti – usvojiti in strmeti – stremeti.
Opravičiti - upravičiti
Kot pojasnjuje sogovornica, SSKJ navaja, da glagol opravičiti uporabimo, kadar želimo neizpolnjevanje kakšnih obveznosti, zahtev ali kakšno neprimerno ravnanje, vedenje narediti razumljivo, in sicer tako, da zanj tudi navedemo objektivne vzroke. Glagol upravičiti pa po slovarski razlagi pomeni bodisi navesti zadostne razloge za kaj bodisi z ravnanjem ali dosežki dokazati pravico do česa.
Osvojiti - usvojiti
Glagol osvojiti uporabimo v več pomenih. Osvojimo recimo ozemlje, kadar ga spravimo pod svojo oblast, težko dostopen kraj, zlasti ko prvi pridemo vanj. Osvojimo tudi osebo, kadar si pridobimo njeno naklonjenost ali ljubezen. Če imamo v mislih drug pomen, in sicer naučiti se nečesa, priučiti se, tudi doseči nekaj v smislu veščin, uporabimo glagol usvojiti.
Strmeti - stremeti
Glagol strmeti pomeni nepremično gledati, npr. Dolgo je strmela v prazen ekran, glagol stremeti pa pomeni prizadevati si kaj doseči, npr. Trenutno stremimo k čim večji precepljenosti, in se vedno uporablja tudi s predlogom k. Prav ta vezava nam lahko pomaga, ko razmišljamo, kateri glagol je ustrezen.
Eden od razlogov, da pri blizuizraznicah prihaja do napak, je tudi izgovorjava razločevalnih samoglasnikov. V normalnem govoru teh samoglasnikov ne izgovarjamo poudarjalno, ker niso naglašeni - ne rečemo izrecno opravičiti in upravičiti. Ker jih izgovarjamo z manjšo jakostjo in manj natančno artikulacijo, sploh če na to nismo pozorni, je torej tudi to lahko razlog za zamenjave blizuizraznic. In na kakšen način si lahko pomagamo, da bo napak čim manj?
“Ko smo v zadregi, si pomagamo z razlagami iz splošnega slovarja, kakršen je npr. SSKJ. Včasih si je dobro zapomniti kakšne sopomenke: če jih navežemo na glasovno podobo ene od blizuzvočnic, je potem hitreje mogoče razrešiti dilemo. Npr. pri paru upravičiti in opravičiti si za upravičiti zapomnimo, da je sopomenka glagola upravičiti - utemeljiti, argumentirati. Če ga v določeni okoliščini lahko zamenjamo s to sopomenko, potem je zagotovo to prava izbira. In opravičiti - podati opravičilo, navesti razlog,” svetuje doc. dr. Tina Lengar Verovnik.
Kdaj ste nazadnje usvojili kakšno novo jezikovno pravilo? Ali ste ga nemara osvojili? Če stremite – in ne strmite – k novemu znanju, potem prisluhnite Kiksu, ki danes namenja pozornost parom besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo. Kdaj torej ustrezno uporabimo glagolske pare: usvojiti in osvojiti, pa stremeti in strmeti in podobne izveste v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc.
O parih besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo
Blizuizraznice (s tujko paronimi) so besede oz. besedne zveze, ki so si že na prvi pogled zelo podobne - razlikujejo se samo v eni ali dveh črkah oz. glasovih, njihov pomen pa je lahko soroden ali pa tudi ne. Primerov takšnih parov besed je veliko. V tokratnem KiKsu se skupaj z doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljico na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in raziskovalko na ZRC SAZU, posvečamo trem glagolskim parom blizuzvočnic: opravičiti - upravičiti; osvojiti – usvojiti in strmeti – stremeti.
Opravičiti - upravičiti
Kot pojasnjuje sogovornica, SSKJ navaja, da glagol opravičiti uporabimo, kadar želimo neizpolnjevanje kakšnih obveznosti, zahtev ali kakšno neprimerno ravnanje, vedenje narediti razumljivo, in sicer tako, da zanj tudi navedemo objektivne vzroke. Glagol upravičiti pa po slovarski razlagi pomeni bodisi navesti zadostne razloge za kaj bodisi z ravnanjem ali dosežki dokazati pravico do česa.
Osvojiti - usvojiti
Glagol osvojiti uporabimo v več pomenih. Osvojimo recimo ozemlje, kadar ga spravimo pod svojo oblast, težko dostopen kraj, zlasti ko prvi pridemo vanj. Osvojimo tudi osebo, kadar si pridobimo njeno naklonjenost ali ljubezen. Če imamo v mislih drug pomen, in sicer naučiti se nečesa, priučiti se, tudi doseči nekaj v smislu veščin, uporabimo glagol usvojiti.
Strmeti - stremeti
Glagol strmeti pomeni nepremično gledati, npr. Dolgo je strmela v prazen ekran, glagol stremeti pa pomeni prizadevati si kaj doseči, npr. Trenutno stremimo k čim večji precepljenosti, in se vedno uporablja tudi s predlogom k. Prav ta vezava nam lahko pomaga, ko razmišljamo, kateri glagol je ustrezen.
Eden od razlogov, da pri blizuizraznicah prihaja do napak, je tudi izgovorjava razločevalnih samoglasnikov. V normalnem govoru teh samoglasnikov ne izgovarjamo poudarjalno, ker niso naglašeni - ne rečemo izrecno opravičiti in upravičiti. Ker jih izgovarjamo z manjšo jakostjo in manj natančno artikulacijo, sploh če na to nismo pozorni, je torej tudi to lahko razlog za zamenjave blizuizraznic. In na kakšen način si lahko pomagamo, da bo napak čim manj?
“Ko smo v zadregi, si pomagamo z razlagami iz splošnega slovarja, kakršen je npr. SSKJ. Včasih si je dobro zapomniti kakšne sopomenke: če jih navežemo na glasovno podobo ene od blizuzvočnic, je potem hitreje mogoče razrešiti dilemo. Npr. pri paru upravičiti in opravičiti si za upravičiti zapomnimo, da je sopomenka glagola upravičiti - utemeljiti, argumentirati. Če ga v določeni okoliščini lahko zamenjamo s to sopomenko, potem je zagotovo to prava izbira. In opravičiti - podati opravičilo, navesti razlog,” svetuje doc. dr. Tina Lengar Verovnik.
V naši jezikovni rubriki KiKs se vselej trudimo, da smo karseda aktualni - prejšnjo soboto smo tako ob premiku urinih kazalcev na poletni čas pregledali nekaj pravil, ki veljajo pri zapisovanju ure oziroma časa. Današnji KiKs pa je navdihnil napis v eni od prodajaln z živili, kjer je ob odprodaji velikonočnih artiklov pisalo "velikonočna jajčka", pri čemer je bilo mišljeno zgolj eno velikonočno jajce. Primerov, ko samostalniki srednjega spola prehajajo bodisi v moški bodisi v ženski spol, je v različnih slovenskih narečjih še precej.
Pred časom smo v Kratki informativni koristni slovenščini že obravnavali pravilen zapis datuma. Tokrat pa tudi nekoliko sezonsko pogojeno lekcija o pravilnem zapisu ure. Še preden premaknemo urine kazalce na poletni čas, boste izvedeli, kakšen je slovnično pravilen zapis ure v slovenščini, katere možnosti zapisovanja ure imamo, kako čim bolj ustrezno napovedati uro na radiu, in tudi o zapisovanju in navajanju ure na načine, ki so nekoliko bližje starejšim.
To, kar so v pisni besedi čustvenčki, so v govorjeni medmeti. Z njimi izražamo čustva, prevzemamo pa jih primarno iz tistih jezikov, ki imajo neposreden stik s slengom. V zadnjem času smo zato v slovenščini dobili kar nekaj novih medmetov, prevzetih iz angleščine - na primer bla bla. Pred leti pa je bil močan vpliv tudi jezikov sosednjih držav. Zato na Štajerskem še vedno lahko slišimo “servus”, na Primorskem pa “čao”, pravi tokratni sogovornik Kratke informativne, koristne slovenščine, dr. Marko Snoj.
Danes bomo zavili v svet terminologije in povedali več o terminoloških poimenovanjih, ki so razširjena med vrtičkarji, sporočajo pa pomembne lastnosti. Kako si predstavljamo solato – je to jed postrežena na mizi ali rastlina na vrtu? Je motovilec solata? Kaj pa berivka? Ste že slišali za rezivko? O vsem tem v tokratni rubriki Kiks – pripravilo jo je Tadeja Bizilj, ki je pred mikrofon povabila doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Že pred časom se je na spletni strani Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pojavilo naslednje vprašanje: Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo »Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?« Kaj so torej množinski samostalniki in ali jih sploh lahko uporabimo v ednini?
V jezikovnem KiKsu smo pod drobnogled vzeli naglaševanje samoglasnikov e in o, natančneje premeno po trajanju pri njunih kratko naglašenih različicah; zakaj se torej v nekaterih primerih, denimo polèt - poléta ali zahòd - zahóda tadva samoglasnika podaljšata in spremenita kakovost? Odgovor smo poiskali pri fonetiku in lektorju na Televiziji Slovenija Roku Dovjaku.
“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.
V času vsesplošne draginje je Zveza potrošnikov Slovenije opazila in opozorila na dve potrošniku škodljivi praksi – »skrčflacijo« in »skimpflacijo«, ki pomenita netransparentno spreminjanje količine in kakovosti živil. V KiKs-u se bomo lotili iskanja izvora obeh besed. Darja Pograjc se je o uvajanju novih besed v slovenski jezik pogovarjala z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.
V jezikovnem KiKsu bomo tokrat pod drobnogled vzeli tri oziralne zaimke, ki so pogosto predmet jezikovne zagate, saj jih v vsakdanji rabi med seboj lahko hitro zamenjamo. Govor je o zaimkih čigar, kateri in ki. Zaimek ki je zgolj krajša različica zaimka kateri, kar pa ne pomeni, da ju lahko prosto zamenjujemo; zaimek čigar pa ima v stavku točno določen položaj.
V občini Krško želijo zaselek naselja Premagovce odcepiti in ga kot ločeno naselje poimenovati Trebelnik. Naselja v Sloveniji s tem zemljepisnim imenom še nimamo, zato to poimenovanje s strokovnega vidika ni problematično. Tako je danes. Zelo veliko pa je pri nas naselij, ki so dobivala imena v obdobju, ko standardizacija zemljepisnih imen še ni imela take veljave. Tako imamo v Sloveniji kar 8 naselij z imenom Pristava. Zakaj je to z gledišča zakonodaje in smernic sporno?
Danes bo v KiKsu govor o naklonski in razločevalno-pomenski rabi oblik: biti treba – biti potreba – biti potrebno – rabiti. Verjetno se sliši precej kompleksno, a ne skrbite, po osmih minutah bo jasneje, da je govor o »kiksih«, kot je tale, skrit v stavku: »Tega ne rabi delati.« Ste ga našli? Za vas ga bosta zdaj poiskali Darja Pograjc in prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Veznike v slovenščini delimo na enodelne in večdelne, enodelne pa dalje na enobesedne in večbesedni. Pri slednjih nam pogosto nagaja vejica, saj se ravnamo po pravilu: “Pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače,” ki pa ne velja v vseh primerih. Kako je z rabo vejice pri večbesednih enodelnih ter večdelnih veznikih, nam je v tokratni Kratki informativni koristni slovenščini razložil docent doktor Damjan Popič s Filozofske fakultete ljubljana.
Ste si nove cilje zadali ob začetku leta ali na začetku leta? Vas je pritegnil podatek na ali v začetku oddaje? Se je škandal zgodil na začetku ali v začetku mandata? To so primeri dileme, kjer ni izključne pravilnosti ali nepravilnosti. So pa preference oz. ustreznejše rabe. Darja Pograjc se je o tem pogovarjala z dr. Polono Gantar, ki se s slovenščino ukvarja interdisciplinarno, tako na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete kot tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko.
Zadnja pravopisna pravila, ki so izšla v celoti, so se pripravljala pred približno štiridesetimi leti, ko še nismo poznali interneta ali elektronske pošte. Posledično danes nimamo posebnih pravopisnih pravil za komunikacijo preko spleta. Pri uporabi vejic, klicajev, vprašajev in novih odstavkov v elektronskih sporočilih se zato orientiramo po pravilih za pisanje pisem. Kako je to videti v praksi in ali za pozdravom sledi vejica ali ne, smo v Kratki informativni koristni slovenščini vprašali doc. dr. Damjana Popiča s Filozofske fakultete Ljubljana.
Jezik ni nekaj statičnega in je zaradi družbenih sprememb in tehnološkega razvoja vseskozi podvržen razvoju. Spol je, ko govorimo ali pišemo, prisoten na več ravneh, in sicer kot slovnični spol, skozi besede, ki predstavljajo tudi spol in družbeno dogovorjene pomene, ki jih imajo nekatere besede. V današnji Kratki informativni koristni slovenščini si bomo zastavili vprašanje, kako povedati kaj, kar ne bo razumljeno kot binarno? Kako spoštljivo in vključujoče naslavljati nebinarne osebe?
Danes se bomo v Kratki informativni koristni slovenščini lotili precej kratke besede, ki pa je v določenih okoliščinah bistvena. Zdraviti se, lotevati se, peljati se, srečati se … Glede na naštete primere ste verjetno ugotovili, da bo govor o t. i. povratnih glagolih. Kdaj je »se« obvezen, kdaj pa ga morda lahko izpustimo? Darja Pograjc je pred mikrofon povabila prof. dr. Andrejo Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.
V današnji rubriki Kiks bomo pogledali v jezikovne slovarje in nekatere ostale priročnike. Malo za šalo – ljudje prav radi v priročnike sicer ne gledamo, saj jih ne maramo prav preveč, zato, ker nas omejujejo. Pa vendar – danes zelo veliko informacij najdemo na spletu in četudi te informacije s spleta so zapisane v kakšnih priročnikih, pogosto ne prepoznamo, v katerih so. Zato je res pomembno, da vemo, kje smo informacijo našli in da jo znamo povezati z vsebino tega priročnika. Več o tem dr. Mateja Jemec Tomazin - pred mikrofon jo je povabila Tadeja Bizilj.
Danes je martinovo, jesenski praznik, ko se mošt spremeni v vino. Torej dan, ko goduje Martín. Ali Mártin? Prav naglaševanje je eden izmed pomembnejših pravorečnih problemov. Zakaj prihaja do teh razlik v naglasnem mestu osebnih imen in kaj je torej prav?
Kadar nimamo dovolj časa, da bi kavo spili v kavarni, jo lahko vzamemo za na pot, za s sabo, za s seboj ali za po poti. To so štiri prevodne ustreznice angleškega izraza “coffee to go”, ki so tudi slovnično pravilne. Kot nam v tokratnem KiKsu pove dr. Urška Vranjek Ošlak z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, v pogovornem jeziku slišimo tudi neustrezna poimenovanja, kot sta na primer kava za sabo ali kava za po peš.
Danes obelodanimo razliko v rabi dveh prislovov oz. predlogov, ki ju v govoru pogosto zamenjujemo. Bi rekli, da gledate »čez« okno ali »skozi« okno? Rekli verjetno prvo, zapisali pa, upamo, drugo. Več v KiKsu s prof. dr. Andrejo Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.
Neveljaven email naslov