Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je martinovo, jesenski praznik, ko se mošt spremeni v vino. Torej dan, ko goduje Martín. Ali Mártin? Prav naglaševanje je eden izmed pomembnejših pravorečnih problemov. Zakaj prihaja do teh razlik v naglasnem mestu osebnih imen in kaj je torej prav?
Danes je martinovo, jesenski praznik, ko se mošt spremeni v vino. Torej dan, ko goduje Martín. Ali Mártin? Prav naglaševanje je eden izmed pomembnejših pravorečnih problemov. Zakaj prihaja do teh razlik v naglasnem mestu osebnih imen in kaj je torej prav?
Koliko elektronskih sporočil ste napisali v tednu, ki se izteka? Ali ste med tistimi, ki še vedno raje pokličete oz. celo napišete klasično pismo. Po podatkih spletne strani Internet live stats na svetu vsako sekundo pošljemo nekaj manj kot 3 milijone e-sporočil. Nekatera so bolj, druga manj pravopisno pravilna. Norme bi se vsekakor morali držati, če gre za t. i. formalno komunikacijo - denimo odgovore na uradne dokumente, dopise, vabila na sestanke, ki jih dobimo prek elektronske pošte. Na nekatere pogostejše napake bosta v nadaljevanju v KiKsu opozorili dr. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in avtorica oddaje Andreja Gradišar.
Ste po jutranjem tuširanju uporabili deodorant, dezodorant ali morda celo dezodorans? Če niste uporabili nič od naštetega, potem jezikovne dileme nimate, imate pa morda problem kje drugje … Pred podobno dilemo se, ko vstopi v trgovino, znajde marsikateri zaljubljenec, ki bi svoji izbranki ali izbrancu rad podaril bomboniero. Ali pa morda bonboniero? Katera od naštetih besed je »kiks« in katera ni, je raziskala Darja Pograjc.
"Sem zanesljiv, natančen, deloven, odgovoren, hitro učljiv, komunikativen …" Suhoparni pridevniki v ponudbah ali prijavah na delovna mesta so po besedah Maje Đević Prah iz Zavoda Nefiks nesmiselni, če za njimi ne stojijo konkretne in jedrnate izkušnje. Tudi vikanje z malo začetnico ne kaže več na nespoštljiv odnos do naslovnika.
V rubriki KiKs se poslavljamo od avgustovskih hribov in vračamo k jeziku, natančneje k sklanjanju števnikov. Če ste se danes vseeno odpravili planinarit, pa za vas vprašanje: ste na PETEM ali PETEMU kilometru svoje poti? To je ena izmed tipičnih napak, ki jih delamo pri sklanjanju številk – zamenjujemo končnice dajalnika in mestnika. Kako bi to povedali pravilno in kje se nam še zatika, je Darji Pograjci in Katji Krajnc pojasnila lektorica Darja Tasič.
V zadnjem Planinskem KiKsu se Darja Pograjc in Katja Krajnc osredotočata na negativna ravnanja, ki ogrožajo gorsko naravo. Hribi so namreč eden izmed bolj občutljivih bivanjskih prostorov. V njih najdemo številne vodne izvire in veliko posebnih vrst rastlin in živali, ki živijo samo v tem okolju. Ljudje pa jih izpodrivamo in nanje vplivamo z množičnim obiskovanjem in s hrupom. Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS v prispevku opozarja, da planinsko okolje obremenjujejo tudi infrastrukturni posegi, še posebej planinske koče.
V tokratnem planinskem KiKs-u nas Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, seznanja z načini orientacije v gorah. Po njegovih izkušnjah se na samih planinskih poteh pohodniki ne izgubijo pogosto, morda takrat, ko jim pot na skalnatih pobočjih preseka megla. Eden izmed razlogov, da zaidejo, je tudi uporaba aplikacije Google Maps, ki ni namenjena orientaciji v gorskem svetu in ne pokaže ustrezne poti. Zato sta, poleg spremljanja oznak na poti, obvezna oprema planinska karta in kompas. O osnovnih pripomočkih za orientacijo v gorah sta poizvedovali Darja Pograjc in Katja Krajnc.
Po izkušnjah in statistiki je največ pohodnikov v hribih podhlajenih ravno v poletnem času. Ljudje se tja namreč odpravijo v kratkih hlačah in rokavih, zgoraj pa jih preseneti slabo vreme. Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, zato svetuje, da v hribe vedno nesemo topla oblačila in jakno. O primerni opremi se je za Planinski kiks pogovarjal z Darjo Pograjc in Katjo Krajnc ter namignil, kaj največkrat s sabo nosimo Slovenci.
Kaj vse preverimo pred odhodom v hribe in zakaj ni nič narobe, če se kdaj tik pod vrhom obrnemo?
Osnovna pravila bontona v gorah se dotikajo zelo različnih področij. Od zavedanja glede odnašanja smeti v dolino do tistega bontona, ki zadeva naš odnos do drugih obiskovalcev planin.
Na morskih kopališčih moramo danes upoštevati veliko več dejavnikov kot nekoč: na eni strani manjši čolni, skuterji, supi, kajaki, napihljivi rekviziti, plezalne stene in podobno ter na drugi plavalci in potapljači.
Na slovensko obalo, ki je v poletnem času seveda še bolj obiskana kot sicer, se bomo preselili zdajle. Potem, ko smo vam v preteklih dveh tednih povedali, kakšen je plažni, bazenski in obvodni bonton ter kako se obnašati, ko smo v vodi, se bomo danes posvetili človekovemu vplivu na morski ekosistem. Na najpogostejše napake oz. neprimerno ravnanje in na to, kako to izboljšati, nas bo opozorila višja strokovno-raziskovalna sodelavka Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. Andreja Ramšak. Z njo se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Marsikdo si je v preteklih tednih že privoščil kakšno osvežitev v morju, jezeru, reki ali bazenu. Odgovorno obnašanje je pomembno tako na uradnih kopališčih kot tudi divjih kopališčih, tako na bazenih in morskih, jezerskih ali rečnih plažah. Ali mislite recimo, da lahko vsako - na videz mirno reko - brez problema preplavate?
Razdalja enega metra in pol kot preventivni ukrep za zajezitev virusa se na urejenih kopališčih izkaže za eno od prednosti, saj se letos na počitnicah pri poležavanju na plažah morda vsaj na določenih kotičkih ne bomo počutili kot sardele v konzervi. Tudi pravila osebne higiene je treba letos še posebej upoštevati, predvsem ob bazenu, kjer se pred vstopom vanj stuširamo. Za ostale preventivne ukrepe, ki nam vsem lahko polepšajo počitnikovanje na plažah in kopališčih, pa nas usmerja tudi bonton. O njem sta se Darja Pograjc in Katja Krajnc pogovarjali s strokovnjakinjo za bonton Bojano Košnik Čuk.
Branje številk je izziv, saj se pri zgodnjem učenju maternega jezika temu ne posvečamo. Tudi v višjih razredih se bolj zapletenih števil lotevamo pri matematiki, ne pa tudi v pravorečju. Glavna težava je, da tovrstna števila večinoma vidimo zapisana s številskimi znaki in simboli, beremo pa jih naknadno, pojasnjuje Darja Tasič, slovenistka in lektorica.
Greste poslušat ali greste poslušati radio? Ali v tem jutru morda hitite pospravit ali hitite pospraviti stanovanje? V teh primerih vprašanje ni samo vsebinsko, ampak tudi jezikovno. Ali je ustrezna oblika glagola na –t, ki se imenuje namenilnik, ali nedoločnik na –ti? Dr. Domen Krvina, znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, v tokratnem Kiksu pojasnjuje razliko med tema glagolskima oblikama in kako ju uporabljamo. Poslušalce vabi, da v polje za iskanje spletne strani www.Fran.si napišejo “namenilnik in nedoločnik”. Tako si bodo lahko še lažje predstavljali, kar je razložil Darji Pograjc in Katji Krajnc.
Poznamo tiskane črke – male in velike ter pisane – male in velike. Na Finskem od leta 2016 učenje pisanih črk sploh ni več obvezno. Po drugi strani pa se v Združenih državah Amerike pisane črke vračajo v šole, potem, ko so jih za nekaj let tudi tam opustili. Kaj pa vi? Se še spomnite pravil šolske tiskane in pisane pisave?
V oddaji Kiks danes nadaljujemo s temo, s katero smo začeli že pretekli teden. Posvetili smo se zapisu številk, točneje zapisu datuma. Danes temu dodajamo navodila o zapisu in tudi izgovorjavi časa oz. ure. Ali med številkami pisati piko ali dvopičje, ali mora biti med njimi presledek, lahko uporabljamo 12-urni format zapisa časa, je nekaj od vprašanj, na katera bosta odgovorili slovenistka Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta in Andreja Gradišar.
Današnjo in prihodnjo soboto bodo v ospredju oddaje Kiks številke. Če smo še bolj natančni – zapisane številke. V besedilih jih pogosto uporabljamo, kadar zapišemo datuma in uro. Zdi se, da gre za preprosto nalogo, a kot boste slišali v nadaljevanju, se pri tem relativno pogosto zmotimo. Da napak pri zapisu datuma ne bo več, bosta za nekaj navodil v naslednjih minutah poskrbeli slovenistka Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta in Andreja Gradišar.
Človek je za mnoge stvari prepričan, da so pravilne, a seveda vedno temu ni tako. Tako kot ni pravilna uporaba te besedne zveze s kazalnim zaimkom v dajalnikom. K nam smo jo prenesli iz nemščine, o tem pa smo se pogovarjali z radijsko lektorico Sašo Grčman.
Neveljaven email naslov