Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini obnovili osnove besedotvorja, ki se sicer ukvarja – kot že beseda sama pove – s sestavo in tvorjenjem besed. V preteklem tednu ste verjetno malce pogosteje kot ponavadi (tudi zaradi dogajanja ob mednarodnem dnevu starejših) zasledili besedo »starizem«. Sogovornik Darje Pograjc v naslednjih minutah med drugim pojasni, kako se je ta beseda razvila in kdaj se je dokončno ustalila oz. vstopila v širšo rabo v slovenskem jeziku.
Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini obnovili osnove besedotvorja, ki se sicer ukvarja – kot že beseda sama pove – s sestavo in tvorjenjem besed. V preteklem tednu ste verjetno malce pogosteje kot ponavadi (tudi zaradi dogajanja ob mednarodnem dnevu starejših) zasledili besedo »starizem«. Sogovornik Darje Pograjc v naslednjih minutah med drugim pojasni, kako se je ta beseda razvila in kdaj se je dokončno ustalila oz. vstopila v širšo rabo v slovenskem jeziku.
V naslednjih minutah bomo na Prvem seštevali, odštevali, merili in kar je še podobnih matematičnih operacij. Ne, nismo uvedli nove rubrike, bomo pa v tokratnem Kiksu združili matematiko in slovenščino. Pozorni bomo predvsem na presledke med števili in znaki, izvedeli, kako pravilno zapisati decimalna števila in račune. Andreja Gradišar je zato pred mikrofon Prvega povabila doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Študenti/študentje, gosti/gostje, sosedi/sosedje. Katero možnost bi izbrali? Pri tem vprašanju nam bo prav prišlo znanje o sklanjatvah, natančneje o sklanjanju samostalnikov po 1. moški sklanjatvi, zato Darja Pograjc današnji KiKs začne s prav to iztočnico.
Zelo kmalu bo na vseh uradnih zemljevidih lahko pisalo Stari Ljubelj, oboje zapisano z veliko začetnico. Posebej domačini dobro poznate to »mini sago« okrog imena prelaza, kjer je nekdaj stal tudi mejni prehod – do odprtja spodnjega predora leta 1964. Ali naj bo prelaz še naprej poimenovan samo kot Ljubelj ali vendarle – tako kot ga poznajo domačini – Stari Ljubelj. Kajti prav od druge polovice 20. stoletja se je vsa pomembnost prenesla na sedanji, »spodnji« ali »novi« Ljubelj. Tisti prvi je potemtakem razumljivo »stari«. In edino prav bi bilo, da bi se ime, kot je v rabi med ljudmi, tudi uradno sprejelo, menijo na občini Tržič, ki je odgovornim že predala pobudo za preimenovanje. Zanimiv primer, ki še zdaleč ni osamljen v korpusu slovenskih zemljepisnih imen.
September prinaša svežo sezono Kratke informativne koristne slovenščine! S prvo epizodo KiKs-a se sicer še malo zadržimo pri poletju in se lotimo prav tako precej svežih prevzetih besed in besednih družin. Ste recimo poskušali iz besede sup tvoriti samostalnik, ki poimenuje žensko, ki supa? Kako bi recimo iz besede skiro tvorili glagol? Darja Pograjc je pripravila KiKs!
Verjetno se vam je že zgodilo, da ste se z izleta ali krajšega oddiha v bližnji ali daljni okolici domov vrnili s tolminskim sirom, kraškim pršutom ali piransko soljo. Kako bi zapisali omenjene pridevnike – z malo ali veliko začetnico? Ste kdaj opazili s kakšno začetnico so ti pridevniki zapisani na embalaži izdelka? Odgovor kar naenkrat ni več tako zelo enostaven, kajne? V KiKs-u Darja Pograjc razloži, zakaj.
Kvalifikatorji so vrste slovarskih oznak, ki besede opredelijo glede na njihovo slogovno vrednost, krajevno in časovno razširjenost ter dopolnjujejo siceršnji pomenski opis. Primer: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ob besedi dolgoprstnež zapisan kvalifikator evfem., to je okrajšava za evfemistično. Bi znali pojasniti, kaj točno ta oznaka, torej evfemistično, v slovarju pomeni?
Irena Potočar Papež je univ. dipl. pedagoginja in profesorica slovenščine, vodi delavnice o poslovnem bontonu, med katere spada tudi upoštevanje pravopisnih in slovničnih pravil. Ta so med drugim pomembna pri pisanju dopisov in drugih besedilnih vrst (zapisnik, vabilo, obvestilo in tako naprej). Pri vsem skupaj velja predvsem načelo "napiši sporočilo in povedal ti bom, kdo si". Ne samo v poslovnem okolju – tudi sicer – je to načelo povezano s prvim vtisom.
Sproščenost, občutek, da gre za osebno komunikacijo, velikokrat tudi pretirana čustvenost. V vsem tem lahko iščemo razloge za slovnične napake, ki včasih kar kričijo iz množice objav in komentarjev na družabnih omrežjih. Resnici na ljubo pa gre verjetno kdaj tudi za nepoznavanje pravil oz. neznanje. Prav napaka, da je beseda kdaj zapisana s črko g namesto k, velikokrat zbode tiste, ki so na to malo pozornejši.
Gastronomija je eno bolj dinamičnih področij zadnjega desetletja, zato ni nenavadno, da s tujimi kuharskimi oddajami v naš prostor vdirajo tuji izrazi, ki ustreznega prevoda še nimajo. Doc. dr. Boris Kern z Inštituta za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v KiKs-u razloži kdo je "foodie", kaj je "fine dining", kako prevesti izraz "food truck" in kako lahko z izbiro ustreznega zapisa šefa ločimo od "chefa".
Kupila si je kolo, na katerega je pričvrstila košarico. To je okno, skozi katerega je zrla. Jezero, v katerega so odvrgli smeti, je v sosednji vasi. Če se vam zdijo te povedi pravilne, potem prisluhnite današnji Kratki informativni koristni slovenščini. V vsaki od omenjenih povedi se namreč skriva napaka, ki se nanaša na uporabo oziralnega zaimka »kateri«. Darja Pograjc pove več.
Zadnjo aprilsko Kratko informativno koristno slovenščino (KiKs) namenjamo zapisovanju barv in barvnih odtenkov.
Samostalnik, pridevnik in glagol so polnopomenske in pregibne besedne vrste. To pomeni, da imajo osnovo in končnico, ki se lahko spreminja. Lahko jih sklanjamo, spregamo, stopnjujemo. Prislovi pa so polnopomenske nepregibne besedne vrste, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom. Kako jih pravilno uporabljamo, zakaj jih včasih lahko zamenjujemo s pridevniki in kakšno je njihovo stopnjevanje, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Prekrivanke so praviloma tvorjenke, ki nastanejo iz dveh ali več besed oz. če citiramo našega današnjega sogovornika: »Prekrivanka je kot duhovita priložnostna beseda, od življenja pa je odvisno ali bo živela ali zamrla.« Lahko pa na primer živijo tudi zgolj v določenih skupnostih – besedo »drečka« najverjetneje poznate samo lastniki psov. Darja Pograjc je preverila, kaj so to prekrivanke in kako jih tvorimo. KiKs!
Le majhen del otrok se branja nauči samostojno, večina jih v prvih fazah ob sebi potrebuje odraslo osebo. Branje je namreč kompleksen proces, ki temelji na različnih spretnostih. In otrokom seveda ne uide tudi kakšen spodrsljaj ali kiks: zamenjevanje črk, zlogov, dodajanje črk ali ugibanje na pamet. Sogovornica: Ursula Lavrenčič, strokovnjakinja na področju opismenjevanja ter soustanoviteljica projekta Kobi, v katerem izumljajo in oblikujejo učne pripomočke za učenje branja.
Ste volivec, ki se pred volitvami poglobi v programe strank, ali ste volilec, ki se vedno odloča spontano, na dan volitev? Ali vedno opravite svojo volilno dolžnost ali pa je t. i. volivna dolžnost nekaj, kar vas ne gane in ne prepriča, da bi se odpravili na volišče? Dilem je bilo v besedilu kar nekaj. Darja Pograjc vabi k poslušanju Kratke informativne koristne slovenščine, ki jo je pripravila ob pomoči Urške Vranjek Ošlak, raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Vsako sobotno jutro se poleg drugih oddaj vedno ustavimo tudi pri naši kratki rubriki, v kateri se spoznamo z eno od zagat v našem jeziku in jo skušamo obrazložiti. Danes več o glagolu odgovarjati, ki na prvi pogled ni prav nič problematičen. Vemo, da nam odgovori nekdo, ki ga nekaj povprašamo in da ob tem torej pričakujemo nek odgovor. A ker je jezik živa tvorba, glagol odgovarjati slišimo tudi v primerih: Ta majica mi odgovarja, ali Ta minister je odgovoren za določeno področje. Ali je ta raba ustrezna in kateri glagoli lahko nadomestijo omenjenega je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V Kratki informativni koristni slovenščini danes o priredno sestavljenem osebku. Se sliši preveč strokovno? Takoj pojasnimo. To pomeni, da osebek sestavljata vsaj dve polnopomenski besedi. Na primer: begunci in begunke, radio in televizija, kava in čaj. Dilema, s katero se bomo ukvarjali tokrat, pa je, kako oblikovati povedek, če je v osebku več besed. Darja Pograjc je pripravila KiKs.
Neveljaven email naslov