Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutranji pogovor z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
231 epizod
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Jutranji pogovor z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Več evropskih držav so v zadnjih tednih zajeli protesti kmetov, nezadovoljnih zaradi ukrepov nacionalnih oblasti, pa tudi regulacije in okoljskih ciljev, določenih na ravni EU. Belgija je edina država v EU, kjer se cene stanovanjskih najemnin dvigujejo vsako leto v skladu z inflacijo. Lansko ter začetek letošnjega leta v tem pogledu najemnikom nista ravno naklonjena. Marsikdo pomisli, da bi si stanovanjski problem rešil in izpolnil še kakšno željo z dobitkom pri igrah na srečo. A tudi tu se obeta poostren zakon o igrah na srečo, ki ga pripravlja belgijska zvezna vlada.
Poklicali smo našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik in govorili o štirih zanimivih temah: predsedniške volitve v Rusiji, ki bodo 17. marca, protesti v podporo okoljskemu aktivistu v republiki Baškirija, sojenje Darji Trepovi zaradi umora vojaškega blogerja Vladlena Tatarskega in odziv gruzijskega ministrstva za pravosodje na očitke o neprimerni oskrbi nekdanjega gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija v zaporniški bolnišnici.
Duhovi zgodovine se očitno še naprej vijejo tudi po dvoranah italijanske oblasti. To očitno velja tudi za duha nekdanjega jugoslovanskega predsednika Tita, ki mu 44 let po smrti preti, da bo ostal brez naziva »vitez italijanske republike«. Letos bo pustni torek 13. februarja, toda v Benetkah bo to v resnici zadnji dan karnevala, ki se začne že 27. januarja. Tega dne bodo ulice, trge in kanale Benetk prvič zasedli cirkusanti in teatranti, ki naj bi v tednih potem poskrbeli za kar tisoč repriz pouličnih predstav – predvsem na teme azijskega vzhoda in odkrivanja sveta. Razlog za to je en sam: v Benetkah letos obeležujejo 700-letnico smrti najbrž najbolj slavnega človeka iz svoje zgodovine – Marca Pola. Italijani ne potrebujejo mednarodnega dneva pice, da bi širili njeno popularnost – kot preostanek sveta pa ga obeležujejo 17. januarja. Zakaj prav tega dne? V Neaplju pravijo, da dan, ko svoj god praznuje sveti Anton Puščavnik, ni naključen. tega dne so namreč v starih časih imeli picopeki pol dneva prosto, saj so sodili med peke, ti pa so si izbrali prav tega svetnika.
Zakaj se je zapletlo pri praznovanju božiča v Črni gori, zakaj je vroče v Republiki Srbski, kaj se dogaja s protesti in protestniki v Beogradu?
Pogovor z dopisnico Karmen Švegl o praznovanju novega leta na Bližnjem vzhodu, na Tajskem in letu zmaja.
Tudi v Berlinu nimajo belega božiča. Na severu Nemčije je s četrtka na petek divjala nevihta Zoltan, padavine še vedno vztrajajo. Kako sicer Nemci tradicionalno preživljajo božič? Letos praznik spremljajo poostrene varnostne razmere na božičnih sejmih in zaostren sindikalni boj za višje plače, med drugim med trgovci in zaposlenimi v železniški infrastrukturi.
Kaj te dni najbolj zaznamuje javni prostor v ZDA? Ameriško vrhovno sodišče se je odločilo, da bo v presojo vzelo tableto za splav, ki jo predpisujejo pri več kot polovici prekinitev nosečnosti v ZDA. Za kaj pravzaprav gre? V javnost so prišli zaskrbljujoči podatki, ki zadevajo varnost potniškega letalstva v ZDA. Piloti, ki imajo psihične težave, le-te skrivajo pred zdravniškimi komisijami. Za depresijo, anksioznostjo in podobnimi stanji naj bi zbolelo približno 5 tisoč pilotov in večina jih še zmeraj leti.
Kako so se prebivalci obmejnega prostora privadili na ponovne kontrole na slovensko italijanski meji? Le te so bile uvedene zaradi povečanega števila ilegalnih prehodov državne meje. Kar se tiče migrantov se v mestu ob Tržaškem zalivu ni nič spremenilo, le letni časi in razmere v katerih so primorani živeti se slabšajo. Čeprav je tržaška škofija s prvim mrazom ponudila okoli 30 dodatnih ležišč za brezdomce, to ni rešitev za stotino migrantov, ki životarijo v mestu. Večina si je zasilne bivake postavila v zapuščenem skladišču ob železniški postaji. Je pa Trst mogoče spoznati tudi drugače in temu je namenjen priročen vodnik »Kako lep je Trst«, ki mesto predstavlja skozi oči slovenskih Tržačanov. V njem boste izvedeli kdo sta Mihec in Jakec, ki budno spremljata sprehajalce na Velikem trgu, kdo je bil svoj čas lastnik danes priljubljenega bifeja »da Pepi«, kakšno vlogo so v mestu imele zavarovalnice in kako se je pristanišče razvilo v večkulturno prestolnico. Skratka za vse, ki vas v Trstu zanima nekaj več kot zgolj dobra kava in nakupovanje in radi odkrivate tudi zanimivosti njegovega zaledja, toplo priporočamo.
Rdeči vragi, kot imenujejo belgijsko nogometno reprezentanco, so zadovoljni z žrebom skupin za evropsko nogometni prvenstvo. Minuli konec tedna smo tako v Sloveniji kot v Belgiji dobili prvi sneg v tej zimi, belgijska smučišča začenjajo z obratovanjem s cenami vozovnic od 15 do 20 evrov. Podnebna konferenca COP28 poteka te dni v Dubaju, odzivi na dosežke pogajalcev so različni, v Bruslju je bil kot mrazu in snegu dobro obiskan podnebni protest. V Klicni kodi smo izvedeli tudi, kakšna bo usoda volkov, ki prebivajo na ozemljih pod zastavo Evropske unije.
Južni Tirolec Jannik Sinner, ki je v finalu klonil proti očitno nepremagljivemu Đokoviču, je kljub temu osvojil italijanska športna srca. V Klicni kodi tudi o svetovnem dnevu revnih, ki je eden od tistih simbolnih dni v katoliškem komentarju, ki niso namenjeni obrednemu verskemu praznovanju, ampak naj bi katoličane spomnili na temeljne vrednote, ki naj bi jim bili zavezani. Kot smo ugotavljali že v preteklih letih, bo Rim tudi letos bolj skopo okrašen kot primerljivo velika mesta na severu Evrope. Ljubitelji jaslic so povabljeni na Trg svetega Petra od 8. decembra dalje: tega dne bodo v levem krilu Berninijevega stebrišča odprli tradicionalno razstavo Sto jaslic, na kateri bodo letos razstavljali tudi trije slovenski jasličarji – dan pozneje pa bo že čas za prižig jelke in odprtje velikih jaslic na Trgu samem. Letos bodo v Vatikanu posebej obeležili 800-letnico čisto prvih jaslic; bilo je pred tremi leti, ko smo obiskali kraj Greccio blizu Rima, kjer je sveti Frančišek Asiški leta 1223 postavil prve jaslice. Pa še o izreku prvostopenjske sodbe v doslej največjem sodnem postopku proti kalabrijski kriminalni organizaciji 'ndrangheta.
Kmalu se bo v Avstriji začela zimska turistična sezona, posledice visoke inflacije v minulih mesecih se bodo poznale tudi pri cenah smučarskih vozovnic. Koliko bodo morali smučarji odšteti za vožnjo na avstrijskih smučiščih? Nad bistveno višjimi cenami pa se že pritožujejo tudi na Dunaju, kjer so se minuli konec tedna odprli prvi predbožični sejmi, kaj se torej v prazničnem decembru obeta v avstrijski prestolnici?
Pretekli teden je srbski predsednik Vučić razpisal predčasne parlamentarne volitve, v 65 mestih, tudi v Beogradu, bodo potekale tudi lokalne volitve. Ključni bodo seveda tudi mediji, za srbske volivce je še vedno najpomembnejša televizija. In tam močno prevladuje Aleksandar Vučić, ki je imel minuli teden pet dolgih intervjujev na petih različnih televizijah. Ob tem je spet pojasnjeval, kdo je njegov oče.
Deset mesecev po uvedbi schengen-a je na meji s Hrvaško spet uveden nadzor. Kaj pravijo ljudje na Hrvaškem o ponovnem preverjanju osebnih dokumentov na meji? Opozicijske stranke z desnega političnega bloka pozivajo k pošiljanju vojske na mejo z Bosno in Hercegovino, drugi pa bi se kar samoorganizirali v nekakšne vaške straže. Premier Andrej Plenković ima težave s sodelovanjem s celotno hrvaško opozicijo. Ko je nedavno v saboru predstavil letno poročilo o delu vlade, ga namreč niso želeli poslušati in so namenoma eno uro povzročali hrup. Ti poslanci so zdaj obtoženi, da so uničili saborske klopi. In še nekaj o poganskem prazniku, ki smo ga prevzeli, o noči čarovnic. V neki šibeniški igralnici so hoteli organizirati predstavo za otroke, pa na koncu ni bilo nič iz tega. Kdo je ukradel noč čarovnic in zakaj?
V Teheranu se bodo sestali zunanji ministri Armenije, Azerbajdžana, Gruzije, Rusije, Turčije in Irana- tema: pozabljena vojna v Gorskem Karabahu. Duma je prejšnji teden sprejela zakon o preklicu ratifikacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov. Kaj to pomeni? Zaprli so tri odvetnike Alekseja Navalnega, vodilnega opozicijskega politika. Ruski predsednik Putin v zadnjem času redko potuje v tujino, ampak je vseeno prejšnji teden obiskal Kitajsko.
Jutranji pogovor s posebno poročevalko iz Tel Aviva Karmen Švegl
Nemčija ima zaradi zgodovinske krivde poseben odnos do Izraela. Brandenburška vrata v Berlinu so zvečer odeta v barve izraelske zastave. Kako v Nemčiji odmeva vojna v Izraelu? Včeraj so v dveh zveznih deželah, na Bavarskem in v Hessnu potekale volitve v deželni zbor. V obeh deželah so zmagali konzervativci iz stranke CDU/CSU (to je stranka nekdanje kanclerke Merklove), kar ni bilo niti najmanj presenetljivo. Bolj kot to sta pomembni drugi stvari: prvič, kako so se odrezale vladne stranke in koliko podpore je dobila skrajna desnica (Alternativa za Nemčijo), ki se ji podpora v javnomnenjskih anketah krepi. Na Poljskem bodo konec tedna potekale parlamentarne volitve. Njihov izid je nemogoče napovedati. Ali se bo obdržala vlada stranke Zakon in pravičnost ali bo na oblast prišla opozicija pod vodstvom Donalda Tuska?
Klicna koda je bila tokrat zelo prometno obarvana: šli smo po zraku, tračnicah in zračnicah, pretekli maratonsko razdaljo in se vprašali, od kod se je vzel nadpovprečno topel bruseljski september.
Pretekli teden so bile oči Tržačanov uprte v Tržaški zaliv, kjer je bila kar štiri dni zasidrana največja ameriška letalonosilka. Številni trgovci in gostinci so bili menda nad obiskom ameriških vojakov navdušeni, spet drugi, mirovniki in okoljevarstveniki pa prihoda ladje niso bili veseli. Kaj kmalu pa se bo mesto že razveselilo novega dogajanja na morju. V pogovoru z dopisnico iz Trsta ne bomo šli tudi mimo tistega, zaradi česar je Italija v mednarodni politiki te dni spet v središču pozornosti - to je migrantska kriza.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem tokrat o opioidni epidemiji oz. o tem, da bodo zdaj čez lužo brez recepta prodajali zdravilo, ki preprečuje predoziranje oz. smrt zaradi predoziranja. Več kot 100 tisoč ljudi namreč umre na leto zaradi predoziranja. Govorili pa smo tudi o nori politični sceni, ko republikani skušajo ustavno obtožiti predsednika države, ter o začetku zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.
Konec avgusta je italijansko javnost močno pretresla zgodba iz Caivana, kraja v zaledju Neaplja, ki velja za eno od središč camorre in trgovine z mamili. Epicenter kriminala sta siromašno blokovsko naselje Parco Verde in njegov zapuščeni športni center. Prav na dan obiska Melonijeve v tem kraju se je v središču Neaplja zgodil še en zločin, povezan z mladoletnimi: pred županstvom je neki šestnajstletnik ustrelil štiriindvajsetletnika – in to zaradi parkirnega mesta za vespo. Še ena aktualna tema pa je zaostritev zakonodaje, ki ureja zaščito žensk pred nasiljem. Analize statističnega zavoda Istat kažejo, da je kar 32 odstotkov žensk v Italiji vsaj enkrat v življenju doživelo fizično ali spolno nasilje, okoli tri odstotke pa jih je preživelo posilstvo. Lani je bilo v Italiji umorjenih 120 žensk, leto pred tem 119 – oziroma dve na milijon prebivalcev. Glede na število prebivalcev je to precej manj kot v Sloveniji, kjer letno zabeležijo med 5 in 7 umorov, ki so posledica partnerskega ali družinskega nasilja nad ženskami. Vendar pa je ta problem mnogo bolj prisoten v zavesti Italijanov kot pa pri Slovencih; upal bi si ugibati, da zaradi učinka kronike.
Neveljaven email naslov