Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z dopisnikom RTV Slovenija iz Rima Jankom Petrovcem
Za Italijo je zemeljski plin strateško pomemben – ne samo zaradi ogrevanja in uporabe v gospodinjstvih, ampak tudi v industriji – recimo v steklarstvu, železarstvu in proizvodnji keramike. Predvsem pa je nujen za proizvodnjo elektrike: kar dve petini je v Italiji proizvedejo iz plina. Kako se torej obnaša italijanska politika na tem področju?
No, veliko je kritičnih glasov v tukajšnji javnosti, ki kažejo s prstom na okoljevarstvenike: zaradi njihovega pritiska so v Italiji v zadnjih tridesetih letih omejili iskanje in izkoriščanje domačih vrtin plina, po drugi strani pa povsem zaprli vrata jedrskim elektrarnam. Oboje je zdaj znova našlo v javno razpravo.
Medtem so potrošniki vsaj malo zajeli zrak -ampak samo pri cenah bencina in diesla. Te so konec marca skoraj povsod padle pod 2 evra za liter, in sicer po zaslugi 30-dnevnega zmanjšanja posebnih davščin na motorna goriva. Ali bo vlada ta ukrep konec aprila podaljšala, še ni jasno.
Zato pa marsikoga že skrbijo tudi cene živil: cene testenin, recimo, so se marca dvignile za 13 odstotkov, cene kruha pa za 6. Draginja pa se pozna tudi pri – za Italijo simbolni – skodelici kave: marsikod po mestih severa države je cena za običajni espresso že dosegla ali celo presegla evro in dvajset centov – potem ko je cena leta znašala okrogel evro.
231 epizod
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Pogovor z dopisnikom RTV Slovenija iz Rima Jankom Petrovcem
Za Italijo je zemeljski plin strateško pomemben – ne samo zaradi ogrevanja in uporabe v gospodinjstvih, ampak tudi v industriji – recimo v steklarstvu, železarstvu in proizvodnji keramike. Predvsem pa je nujen za proizvodnjo elektrike: kar dve petini je v Italiji proizvedejo iz plina. Kako se torej obnaša italijanska politika na tem področju?
No, veliko je kritičnih glasov v tukajšnji javnosti, ki kažejo s prstom na okoljevarstvenike: zaradi njihovega pritiska so v Italiji v zadnjih tridesetih letih omejili iskanje in izkoriščanje domačih vrtin plina, po drugi strani pa povsem zaprli vrata jedrskim elektrarnam. Oboje je zdaj znova našlo v javno razpravo.
Medtem so potrošniki vsaj malo zajeli zrak -ampak samo pri cenah bencina in diesla. Te so konec marca skoraj povsod padle pod 2 evra za liter, in sicer po zaslugi 30-dnevnega zmanjšanja posebnih davščin na motorna goriva. Ali bo vlada ta ukrep konec aprila podaljšala, še ni jasno.
Zato pa marsikoga že skrbijo tudi cene živil: cene testenin, recimo, so se marca dvignile za 13 odstotkov, cene kruha pa za 6. Draginja pa se pozna tudi pri – za Italijo simbolni – skodelici kave: marsikod po mestih severa države je cena za običajni espresso že dosegla ali celo presegla evro in dvajset centov – potem ko je cena leta znašala okrogel evro.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
S Karmen Švegl o 7. obletnici vojne v Jemnu, 10-letni vojni v Siriji, kolapsu Libanona, padanju vrednosti turške lire. In še dobra novica - ladja Ever given bo kmalu nadaljevala svojo plovbo, Sueški prekop je odmašen.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Nemčija dan po volitvah v dveh zveznih deželah. Kdo so zmagovalci in kdo poraženci? Vlada se medtem uspešno odziva na nezadovoljstvo ljudi. V Berlinu za krajši čas testno odpirajo kulturne ustanove. Poroča Polona Fijavž.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
S Petro Kos Gnamuš o aktualnem dogajanju v Avstriji.
Naša sodelavka Tanja Borčič Bernard iz Zagreba o obeleževanju Prešernovega dne na Hrvaškem, pripravah na poletno turistično sezono, "zaprtih" zagrebških restarvacijah, zbiranju mladih in nenavadnih vrtačah v popotresni Banovini.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Iz Washingtona se oglaša dopisnik Andrej Stopar. O Bidnovih prvih potezah na oblasti, ustavni obtožbi Trumpa, preurejanju bivališča za novega predsednika in podpredsednico.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Leto 2021 Nemčiji prinaša novo politično vodstvo, začetne dneve pa je zaznamovalo podaljšanje ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Igor Jurič se oglaša iz Bruslja, kjer so si po sklenitvi sporazuma med EU in VB oddahnili, Belgijci pa v tem času oddih iščejo v zasneženih Ardenih.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda. O aktualnih razmerah v srbski prestolnici, kjer letos ne pričakujejo gruč turistov. O cepivu, ki bo v Srbijo prišlo pozneje. O protestih v Albaniji. O stanju v Bosni in Hercegovini 25 let po podpisu Daytonskega sporazuma.
Neveljaven email naslov