Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomen in pravilna raba glagola vztrajati.
225 epizod
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
Pomen in pravilna raba glagola vztrajati.
Tokrat je beseda tekla o števnikih. Katere vrste števnikov poznamo in kdaj jih uporabljamo? Trije hamburgerji najbrž ni enako kot trojni hamburger, toda, ali je prav če naročimo dvojna očala ali dvoje očal, odpremo dvojna vrata ali dvoje vrat?
Danes moram oditi prej ali Danes morem oditi prej? V današnjem prispevku se bomo posvečali pravilni in napačni rabi glagolov morem (v nedoločniku moči) in moram (v nedoločniku morati). Omenjena glagola spadata v skupino naklonskih oz. modalnih glagolov, ob katerih ponavadi stoji neosebna glagolska oblika (nedoločnik), ki ob sebi zahteva glagole premikanja. Predstavljamo ju skupaj, saj sta lahko zamenljiva in se predvsem v pogovornem jeziku pogosto uporabljata napačno, kot na primer: Morem oprati avto namesto Moram oprati avto.
Minuli teden smo izvedeli, kaj so enakoizraznice - besede, ki jih enako zapisujemo oz. izgovorimo, a imajo različne pomene. Če rečemo: "Kos je krasen," sogovornik ne bo vedel, ali imate v mislih ptiča, ki žvrgoli na sosednjem drevesu, ali sodelavca, ki se tako piše in s katerim se res dobro razumete. Glede na to, ali se podoba besed ujema v zapisu ali izgovoru, ločimo enakopisnice in enakozvočnice.
Ste že kdaj slišali za enakoizraznice? To so tiste besede, ki imajo enako izrazno podobo, pomensko pa se popolnoma razlikujejo. Tako se marsikdaj zgodi, da enakoizraznice v pogovoru povzročijo zmedo oz. nesporazum.
V zadnji rubriki Kotiček za jeziček je bil govor o frazemu “delati se Francoza”. Besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Urška Planinc, študentka Medkulturnega jezikovnega posredovanja. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.
Tudi danes v jezikovni rubriki nadaljujemo z razlago znanih frazemov. Le kaj pomeni, če rečemo, da se nekdo obnaša kot kmečka nevesta? Npr.: Slišali smo, da se je pred šefom branil kot kmečka nevesta. Kaj na to pravijo študenti FHŠ UP? Naslednje minute so njihove!
Frazemi, ki nam jih razlagajo mladi jezikoslovci, zadnje čase posegajo na najrazličnejša področja. Če smo minuli četrtek poslušali, od kod izvira besedna zveza in mirna Bosna, bomo danes izvedeli, zakaj nekateri moški postanejo copate. Biti ali postati copata je torej tema nocojšnje jezikovne rubrike s študenti FHŠ UP.
"Lepo te prosim, nikar ne stoj tam kot lipov bog!" Vam je kdo že kaj takega rekel? Pa ste se vprašali, kako zgleda lipov bog in zakaj bi mu bili podobni? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Kaj se zgodi, če 'daš komu banano'? Od kod se je banana priplazila med frazeme? Izvedeli boste, če boste prisluhnili študentom FHŠ UP.
Po krokodiljih solzah, ki smo jih v rubriki Kotiček za jeziček pretakali minuli teden, bomo danes slišali, zakaj ni dobro z nekom češenj zobati. Kakšno zvezo imajo češnje z nekom, s katerim ni dobro imeti opravka? Še en frazem z zanimivim izvorom so razložili študentje FHŠ UP.
Mladi jezikoslovci se danes znova vračajo k frazemom živalskega izvora. Če smo se v minulih rubrikah šopirili kot pav in gledali kot tele v nova vrata, bomo zdaj izvedeli, zakaj rečemo, da nekdo pretaka krokodilje solze. Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Pomlad je navadno tisti čas, ko otroke vpisujemo v vrtec. Mladim jezikoslovcem se je tako porajalo vprašanje, kako pravzaprav pravimo otrokom iz vrtca. Prisluhnite, kako so se lotili te jezikovne zadrege in kaj so odkrili! Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Anika Velišček, študentka drugostopenjskega pedagoškega programa Slovenistika.
V marcu praznujemo dva praznika posvečena ženskam. 8. marca obeležujemo mednarodni dan žensk, 25. marca pa materinski dan. No, 10. marca pa pridejo na svoj račun tudi moški, saj praznujemo dan mučenikov. Ali mučencev?
Tudi danes razmišljamo o živalskih frazemih. Če smo minuli teden razkrivali, zakaj nekdo 'bulji kot tele v nova vrata', bomo danes razkrivali, zakaj rečemo, da se nekdo 'šopiri kot pav'. Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Frazem gledati kot bik (tele) v nova vrata je zagotovo eden izmed bolj razširjenih v Sloveniji, saj ga pozna skoraj vsak Slovenec. Tokratno besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Tina Starc, študentka študijskega programa Slovenistika.
Zdravstvena situacija je zamrznila tudi delo naših mladih jezikoslovcev, zato bomo v pričakovanju zdravih dni znova prisluhnili nekaterim ponovitvam rubrike Kotiček za jeziček. Še vedno ostajamo v svetu frazemov, le da se tokrat posvečamo istrskim rekom, posebno tistim, ki sodijo v svet čarovništva oz. vraževerja: kaj pomeni, če te pogleda štriga in kaj, če se rodiš v srajčici? Ali veste, zakaj je koristno imeti česen v žepu? V naslednjih minutah vam bodo študentje FHŠ UP vse razložili!
Ali veste, čemu gredo stvari 'rakom žvižgat' in kako je nastal frazem 'rakom žvižgati'? Po poteh rakov in žvižganja so se podali študentje FHŠ UP.
Ob zimskih večerih radi rečemo, da se vlečejo kot jara kača. Ne le ob večerih, frazem dolg kot jara kača slišimo ob najrazličnejših priložnostih. Zakaj nekatere situacije tako radi primerjamo s kačo, ki je zapovrh še jara, so razložili študenti FHŠ UP.
'Kot bi svinjam metali bisere' je fraza, ki smo jo slišali v mnogih in raznolikih družbenih kontekstih. Zakaj tako rečemo, zakaj svinje in zakaj biseri? Kaj pomeni ta frazem? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
Z znanimi frazemi se poslavljamo tudi od starega leta. To leto se je vleklo kot kurja čreva ... ali so kurja čreva res tako dolga? Zakaj večkrat rečemo, da se nekaj 'vleče kot kurja čreva'? Odgovor vam ponujajo študentje FHŠ UP! Še prej pa prisluhnimo voščilu, ki ga poslušalcem Radia Koper pošiljajo mladi jezikoslovci!
Neveljaven email naslov