Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V slovenščini obstaja več kot 20 frazemov, povezanih z grlom. Zagotovo mnoge uporabljati tudi sami: imeti cmok v grlu, imeti suho grlo, pognati vse po grlu itn. Prisluhnite razlagi naših mladih jezikoslovcev!
225 epizod
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
V slovenščini obstaja več kot 20 frazemov, povezanih z grlom. Zagotovo mnoge uporabljati tudi sami: imeti cmok v grlu, imeti suho grlo, pognati vse po grlu itn. Prisluhnite razlagi naših mladih jezikoslovcev!
Tokrat o izrazih stopiti in staliti: ju uporabljamo kot sopomenki ali se pomensko vendarle nekoliko razlikujeta? Vse vam razložijo naši mladi jezikoslovci.
Tokrat o vezljivosti faznih glagolov začeti, končati, nadaljevati in glagola upravljati.
Tokrat o besedah, ki jih največkrat uporabljamo kot sinonime, a se včasih pomensko razlikujejo. Taka sta izraza OZNAKA in OZNAČBA. Kdaj gre za sopomenki in kdaj je njuna raba specifična, vam v naslednjih minutah razložijo študenti FHŠ UP.
Tokrat bomo govorili o podobnih si besedah, ki jih pogosto napačno rabimo: puščati, spuščati in prepuščati. Jezikovne skrbi bodo pregnali študenti FHŠ UP! Prisluhnite jim!
V tokratni rubriki bomo govorili o ustrezni rabi besednih zvez 'treba je' in 'potrebno je'. Kdaj uporabljamo prvo in kdaj drugo obliko? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
Zadnjih nekaj četrtkov smo v jutranji rubriki Kotiček za jeziček spoznavali frazeme, v katerih nastopajo barve. Med drugim ste lahko izvedeli, zakaj pride princ ravno na belem konju, kdo je siva eminenca, in kaj pomeni, če je nekdo na črni listi. Tudi v prihodnjih prispevkih se bomo srečevali z najrazličnejšimi stalnimi besednimi zvezami, le da v njih glavne vloge ne bodo več igrale barve, pač pa lastna imena. Dotaknili se bomo na primer frazemov, povezanih z Luno, ugotavljali, kakšna je povezava svetopisemskega očaka Abrahama s petdesetletnico in kaj se zgodi, če nekoga povoha Matilda. Novi cikel jezikovne rubrike pa začenjamo s prispevkom o frazemu »prestopiti Rubikon«. Prisluhnite študentom Fakultete za humanistične študije in izvedeli boste, kaj omenjena besedna zveza pomeni pa tudi kakšen je njen izvor.
V tokratni oddaji Kotiček za jeziček smo se poglobili v frazeme v povezavi s črno barvo, ki se pojavljajo v slovenskem jeziku, najdemo jih v Slovarju slovenskih frazemov.
Barvni frazemi bodo še nekaj četrtkov stalnica v naši jezikovni rubriki. Doslej smo razkrivali pomen rdeče, rožnate, zelene, bele, rumene in modre v stalnih besednih zvezah, danes je na vrsti črna. Garati kot črna živina, delati na črno, črno zlato in črni oblaki so le nekateri izmed frazemov, ki jih razlagajo študentje FHŠ UP.
V tokratni rubriki Kotiček za jeziček, ki jo pripravljajo študentje Fakultete za humanistične študije, smo se še zadnjič dotaknili barvnih frazemov. Na vrsti je bila siva barva, ki jo med drugim najdemo v frazemih delati oziroma povzročati komu sive lase in siva eminenca. Poznate njun pomen?
Mladi jezikoslovci nadaljujejo z barvnimi frazemi. Ker se bela barva v stalnih besednih zvezah pogosto pojavlja, nadaljujemo z razlago znanih frazemov: bela karavana, beli cirkus, beli prah, bel kot kreda, bela vrana ...
Ste že slišali za trgovino z belim blagom ali za izraz jasno kot beli dan? Veste, zakaj ravno princ na belem konju predstavlja idealnega moškega? Prisluhnite študentom UP FHŠ!
V današnjem prispevku smo se ustavili ob rdeči barvi in med drugim ugotavljali, od kod izvirajo fraze biti rdeč kot kuhan rak, biti v rdečih številkah in imeti rdečo nit.
Z barvami se srečujemo vsak dan, le malokrat pa se verjetno vprašamo, kakšen pomen imajo in kako vplivajo na nas. Tokrat predstavljamo nekaj informacij o modri barvi.
Danes nam barvni frazemi razkrivajo pomen rumene barve. S čim so jo različne kulture povezovale včasih in s čim jo povezujejo danes? Kaj je rumena knjiga in kaj rumeni mediji?
Narava se počasi prebuja in prihaja pomlad, ki bo naravo pisano obarvala. Barve pa se vpletajo tudi v frazeme, ki so tudi pomemben del tako našega jezika kot tudi kulturne dediščine. Raziskave kažejo, da frazeme (pre)malo uporabljamo ter da jih govorci premalo poznamo in razumemo. V svojih prispevkih študenti FHŠ zato predstavljajo pomene izbranih barv in frazemov, povezanih z njimi. Začenjajo z rožnato.
Dvojna imena so v zadnjem času kar popularna, a nam nemalokrat povzročajo preglavice, še posebej, ko jih moramo pregibati ali iz njih tvoriti svojilni pridevnik. Bomo rekli, da smo si sposodili avto Žana Marka ali Žanmarka? Je to Žanmarkov avto ali morda Žanov Markov avto? Jezikovno nebo nam bodo v naslednjih minutah razjasnili študentje FHŠ UP.
Zagotovo se vam je kdaj zgodilo, da ste v neki obupni situaciji, v kateri ste se znašli, kar "skočili iz kože". Pa veste, da obstaja tudi besedna zveza "skočiti čez kožo"?
Neveljaven email naslov