Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vam je kdo v službi 'trn v peti', čeprav ste se uredili 'od glave do pet', da ne bo imel pripomb, nazadnje pa ste pošteno 'nabrusili pete', da niste zamudili sestanka z njim?
To je le nekaj frazemov, povezanih s petami ... več o njih vam povedo študentje FHŠ UP!
225 epizod
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
Vam je kdo v službi 'trn v peti', čeprav ste se uredili 'od glave do pet', da ne bo imel pripomb, nazadnje pa ste pošteno 'nabrusili pete', da niste zamudili sestanka z njim?
To je le nekaj frazemov, povezanih s petami ... več o njih vam povedo študentje FHŠ UP!
Nekatere besede so si zelo podobne, pomensko pa se med seboj razlikujejo. Taki so npr. samostalniki poprava, popravek, popravilo. Kakšna je njihova ustrezna pomenska raba? Prisluhnite in izvedeli boste!
V času zimskih športov nam težave povzročata izgovor in zapis imen skandinavskih mest, ki gostijo vrhunske športne dogodke. Razjasnimo dvome!
Sklanjanje nekaterih samostalnikov nam povzroča nemalo preglavic, še posebno so težavne besede, kot so gospa, hči, oboa ... Prisluhnimo razlagi!
Pri pregibanju nekaterih samostalnikov izpade črka e: Koper - Kopra, dedek -dedka ... zakaj?
Posvetili se bomo zapisu velike začetnice pri večsestavinskih krajevnih imenih.
Tokrat so na vrsti priimki, ki imajo končnico -a. Kako iz njih tvorimo svojilne pridevnike? Krležev ali Krležin roman? Prisluhnimo študentom slovenistike UP!
Kako sklanjamo moška imena, ki se končajo na -a, kako iz njih tvorimo svojilni pridevnik? Prisluhnimo študentom slovenistike UP!
Pred nami je še ena primorska jezikovna zagata. Kaj je pravilno: "Pogovarjali smo se o njem," ali "Pogovarjali smo se o njemu."? Prisluhnite razlagi študentov slovenistike UP in njihove mentorice, Vladke Tucović.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
Izgovorjava glasu e nam nemalokrat povzroča težave. Kako zahteven je slovenski jezik, spoznamo tudi pri samoglasniških premenah glasu e. Prisluhnimo študentom slovenistike UP.
Kako pravilno izgovarjamo glas v? Predvsem dvoglasniški in ustničnoustnični šumni v nas spravljata v zadrego. Prisluhnimo, kako so se te fonetične problematike lotili študenti slovenistike UP.
Tokrat se bomo posvetili pravilni rabi glagolov rabiti, morati, potrebovati. Tudi na Primorskem se nam ob tem jezikovnem vprašanju večkrat zatakne. Študentje oddelka slovenistike UP z mentorico Vladko Tucović nam bodo razjasnili slovnične zagate in priporočili ustrezno rabo.
Posvetili se bomo t. i. polvikanju. To ni značilno samo za primorski pogovorni jezik, ga pa v naših krajih zelo pogosto slišimo. Prisluhnite študentom slovenistike UP in njihovi mentorici Vladki Tucović.
Tokrat so študentje Oddelka za slovenistiko UP s svojo mentorico Vladko Tucović razmišljali o sklanjanju večbesednih imen. Zakaj rečemo: "Občudoval sem Anamarijo", toda "Občudoval sem Mono Lizo"? Kdaj prvo sestavino imena sklanjamo in kdaj ne? Prisluhnite jezikovni rubriki, ki se z današnjo temo spominja tudi velikega Piera Paola Pasolinija.
V jezikovni rubriki boste izvedeli, kaj pomeni oznaka p.n., ki jo radi napišemo pred naslovnikovo ime na pisemski ovojnici.
Neveljaven email naslov