Zakaj je kozmos, prostor onkraj naše oble, dobra tema za naš čas in tudi za slovenski umetniško-kulturni kontekst? Kakšne poglede v sodobni svet ponujajo dela osmih mednarodno uveljavljenih sodobnih slovenskih in kitajskih umetnikov? In kakšne razmisleke odpira umetnost, ki se z zidov ulice seli na stene galerij evropskih mest? To so le nekatera izmed vprašanj, ki krojijo naš razgled po pomembnejših kulturnih dogodkih teh dni.

»Čeprav so biopolitični projekti utopični, lahko spodbudijo razvoj povsem znanstvenih in tehnoloških programov. Tak je recimo projekt raketnega raziskovanja Konstantina Ciolkovskega, ki je imel za cilj transport naših obujenih prednikov na druge planete, postal pa je izhodiščna točka poznejšega sovjetskega vesoljskega programa.« Pove umetnostni teoretik in filozof Boris Groys, kustos 8. trienala sodobne umetnosti U3 in gost tokratne Kulturne panorame, v kateri se bomo zaustavili tudi v  Umetnostni galeriji Maribor, kjer je na ogled razstava slovenske in kitajske sodobne umetnosti Zemlja je ploščata, in v Layerjevi hiši v Kranju, ki jo naseljujejo grafike anonimnega uličnega umetnika Banksyja.  Pogledali bomo v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer v okviru osrednje poletne razstave Memento – Kakor senca so naši dnevi v dialog postavljajo izbrana dela Zdenka Huzjana in Hermanna Falkeja, ki vsak s svoje strani meje odpirata temeljna vprašanja človeške eksistence. Pot nas bo potem vodila v Budimpešto, kjer ob svojem 80. jubileju razstavlja lendavski kipar Ferenc Király. Razmišljali bomo o pomenu literarno-glasbenega festivala Živa književnost, ki te dni poteka v stari Ljubljani, oddajo pa sklenili s pogovorom s Pablom Juanom Fajdigo, letošnjim prejemnikom Lavrinove diplome.