Razvoja določenih glasbenih izrazov in žanrov si skorajda ne moremo predstavljati brez nekaterih mest. Zgodovina je tako, na primer, trdno povezala Dunaj in opereto pa Pariz in šanson ter New Orleans in zgodnji jazz. No, potem pa so tu še druga mesta, mesta, ki niso povezana z eno samo glasbeno zvrstjo, ampak si brez njih pravzaprav ne moremo predstavljati razvoja večjega števila popularnih glasbenih oblik.

In med takimi mesti je bilo v dvajsetem stoletju bržkone največja in najpomembnejša metropola – New York. Ne glede na to, kakšno glasbo je že prakticiral ta ali oni glasbenik, v minulem stoletju je bilo »veliko jabolko« kraj, kjer se je bilo mogoče preizkusiti, kjer je bilo mogoče izmenjevati kreativne ideje in stimulirati domišljijo, kjer je bilo navsezadnje mogoče uspeti.

Kaj pa danes? Bo New York tudi v 21. stoletju, v času torej, ko se zdi, da se globalna ekonomska moč seli na pacifiške obale Azije, še naprej glasbena prestolnica sveta? – Odgovor na to vprašanje bomo iskali v tokratnem Kulturnem fokusu. Pri tem nam bo v pomoč sociolog kulture in glasbeni kritik, magister Ičo Vidmar.