Afganistan je divja, težko dostopna dežela, ki je geografsko raznolika in etnično zelo pestra. Mnogim, ki so jo doživeli še v časih, ko je bila odprta in relativno varna država z največjima kipoma Bude, ki ju ni več, so ti kraji prestavljali vhod v Indijo. Popotniki se spominjajo karavan kamel, temnorjavih nomadskih šotorov, konjskih iger buzkaši na kabulskem stadionu, opojnega vonja hašiša v hotelih, obcestnih rokodelskih delavnic, uličnih petrolejk v mraku, čarobne glasbe otožnih zvokov, kristalnega neba, gostoljubja domačinov in tekov za zmaji … Afganistan, na katerega gledamo predvsem skozi optiko vojne in begunstva, je bil od nekdaj tarča mnogih zavojevalce, v novejši zgodovini, po strmoglavljenju kralja leta 1973, pa je postal poligon hladne vojne med nekdanjo Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike. Po desetletni okupaciji so prišli na oblast fundamentalistični talibani, ki tudi po predsedniških volitvah in dvovladju, ki naj bi preprečevalo novo državljansko vojno, še vedno poskušajo okrepiti svojo moč. Afganistan je obiskalo tudi veliko Slovencev, ki gojijo nepozabne spomine, zato so v Slovenskem etnografskem muzeju pripravili razstavo z naslovom Afganistan – slovenski pogledi in ob tem izdali tudi zbornik s takšnim naslovom. V oddaji Kulturni fokus o tem, kako Slovenci vidijo to deželo, njeno kulturo, vsakdanje življenje in čase, ko je država že desetletja središče zanimanja globalnih interesov, vera pa se radikalizira z vojnem in mečem.