Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sto let je minilo od izdaje prve slovenske ilustrirane slikanice, zato so se pri Mladinski knjigi odločili za bolj kakovosten ponatis dela Frana Levstika in Hinka Smrekarja, ki upošteva tiskarska in založniška merila sodobnega časa. Klasična slovenska pripoved o robatem, iznajdljivem silaku, ki se postavi na pot hudi grožnji na cesarskem Dunaju, je v našem prostoru znana vsakomur, medtem ko je neuklonljiv, uporni lik Hinka Smrekarja, ki je bil še pred prvo vojno zelo kritičen do denimo imperializma, centralizma in izkrivljene morale družbe, dolga leta ostajal bolj zabrisan. Kot pokončnega človeka zgodovina pojmuje tudi Frana Levstika. V oddaji Kulturni fokus bomo osvetlili okoliščine, čase in kraje nastajanja besedila in podob prve slovenske slikanice ter izpostavili nekaj značilnosti umetniškega snovanja obeh avtorjev, do katerih je bila usoda neprizanesljiva. V oddaji, ki jo bo povezovala Magda Tušar, bodo sodelovali Judita Krivec Dragan, dr. Matjaž Kmecl in Pavle Učakar.
742 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Sto let je minilo od izdaje prve slovenske ilustrirane slikanice, zato so se pri Mladinski knjigi odločili za bolj kakovosten ponatis dela Frana Levstika in Hinka Smrekarja, ki upošteva tiskarska in založniška merila sodobnega časa. Klasična slovenska pripoved o robatem, iznajdljivem silaku, ki se postavi na pot hudi grožnji na cesarskem Dunaju, je v našem prostoru znana vsakomur, medtem ko je neuklonljiv, uporni lik Hinka Smrekarja, ki je bil še pred prvo vojno zelo kritičen do denimo imperializma, centralizma in izkrivljene morale družbe, dolga leta ostajal bolj zabrisan. Kot pokončnega človeka zgodovina pojmuje tudi Frana Levstika. V oddaji Kulturni fokus bomo osvetlili okoliščine, čase in kraje nastajanja besedila in podob prve slovenske slikanice ter izpostavili nekaj značilnosti umetniškega snovanja obeh avtorjev, do katerih je bila usoda neprizanesljiva. V oddaji, ki jo bo povezovala Magda Tušar, bodo sodelovali Judita Krivec Dragan, dr. Matjaž Kmecl in Pavle Učakar.
V zadnjih dveh stoletjih se je ruska književnost uveljavila kot ena najvitalnejših, umetniško prebojnih in kulturno vplivnih nacionalnih literatur na svetu. Kako ji je to uspelo?
O velikem slovenskem umetniku, ki je menil, da imamo vsi v sebi potencial Leonarda ali Einsteina, vendar se mu le redki posvečajo.
Monumentalni Eseji velikega francoskega misleca in pisca 16. stoletja nam razkrivajo podobo novega, moderni dobi pripadajočega človeka, ki ne zaupa ne avtoriteti svetih ne avtoriteti filozofskih besedil, ampak hoče predvsem misliti s svojo glavo
Ljubezenska simbolika je jezik, ki ga znamo zelo dobro brati, vsaj znotraj svojega kulturnega sistema, čeprav fenomeni ljubezni niso univerzalen jezik. Ponekod je bila podvržena in je še patriarhalnim strukturam, drugod je razumevana skozi spolnost.
Živimo v času, ko nekateri poklici, ki so se uveljavili kot tradicionalni, počasi izginjajo. Poročilo, ki obravnava zaposlovanje v Združenih državah Amerike (primerjalno je narejeno za leti 1910 in 2000), ugotavlja, da je število delavcev v gospodinjskih dejavnostih, kmetijski dejavnosti in v industriji, dramatično upadllo, obenem pa se je v tem času število t.i. strokovnih, menedžerskih, pisarniških, trgovskih in storitvenih delavcev potrojilo. Kot lahko beremo v knjigi antropologa Davida Graeberja, je med njimi precej takih, ki so neproduktivni, vendar zelo dobro plačani.
Od kod neustavljiva privlačnost znanstveno-fantastične sedme umetnosti in kaj so v tem kontekstu v zadnjem stoletju pomembnega pridodali Rusi?
Od 17. do 19. stoletja je Yoshiwara, rdeča četrt v Tokiu, navdihovala slikarje, literate in gledališčnike in tako postala nekakšen epicenter tamkajšnje meščanske kulture, ta pa je sčasoma prodrla med vse sloje japonske družbe in jih trdno povezala med seboj
S svetovno uglednim filozofom o modernistični literaturi Marcela Prousta, Jamesa Joycea, Franza Kafke in Samuela Becketta
Z jezikoslovcem in etimologom Markom Snojem o imenih slovenskih psov in še vsem drugem, kar v našem jeziku laja, maha z repom in tačko da
Bili so časi, ko se napisane besede in narisane podobe v glavah niso mešale, se teple, na svoj način pogovarjale ali ustvarjale oblike sožitja ...
Aristotelova ekonomska misel v delu Ekonomija - avtorstvo tega dela je verjetno kolektivno, ali pa je miselni produkt enega izmed njegovih neznanih učencev - se ukvarja predvsem z urejanjem domačega gospodarstva pa tudi financ na ravni države oz. polis.
V oddaji Kulturni fokus nas zanima, kako naš pogled na svet, spomine in spoznanja oblikujejo čuti. Najprej: glavni dotik s planetom, na katerem živimo, je hoja.
Marta Verginella: v drugi polovici 19. stoletja je postalo jasno, da bo slovensko nacionalno gibanje uspešno le, če bo ženskam pomagalo do izobrazbe in olajšalo njihovo aktivno udejstvovanje v družbeno-kulturnem prostoru
V Berlinu se je, zahvaljujoč divjim nočnim klubom, alternativnim umetnostnim praksam, levičarskemu aktivizmu in nizkim najemninam, oblikovala posebna mestna kultura, ki si jo želijo izkusiti mladi odrasli z vsega sveta
Zakaj upodobitve volkov, lisic, medvedov in drugih živali v ljudskem slovstvu niso tako nedolžne, kot se zdijo na prvi pogled?
Prosto po Tolstoju: Evropski projekti so nesrečni vsak po svoje.
Kako se v približno 650 let stari uprizoritveni tradiciji iz dežele vzhajajočega sonca povezujejo in prepletajo igra, glasba in ples?
Najbrž prvi svetovno pomembni ameriški pisatelj in filozof, ki nam je zapustil prelomno misel, da se ohranitev sveta skriva v divjosti
Z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom o tem, kako je opera v 19. stoletju postala osrednja in množično obiskana umetniška zvrst, kako so se skozi to spreminjale njene značilnosti ter kakšno vlogo je igrala v takratni družbi
Ljudje so se z mozaiki ukvarjali že od dni, ko so oblikovali in gradili prve civilizacije. Poznali so jih tako v Mezopotamiji kot v Mikenah, v klasičnem starogrškem obdobju, grški in rimski antiki, vse do zgodnjekrščanskega obdobja.
Neveljaven email naslov