Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šport kot kultiviranje človeka, krepitev duha in telesa, izraz simbolne družbene igre, ki vključuje religijo in umetnost
Pred začetkom zimskih olimpijskih iger na Kitajskem se bomo v oddaji Kulturni fokus sprehodili po različnih kulturnih, religioznih, socioloških okoliščinah, ki so v preteklosti oblikovale zavedanja o pomenu gibanja, ko so civilizacije v simetrijah človeškega lepo grajenega in zdravega telesa iskale širše simbole za estetskost umetniškega in etične družbene norme. Razmišljamo o tem, kako so se skozi umetnost in šport razkrivale značilnosti družb in njihove spremembe, razredna nasprotja in sistemi razlikovanj v različnih političnih ureditvah. Za razvoj najrazličnejših športnih dejavnosti, ki so se iz lokalnega telesno gibalnega, religioznega in umetniškega dogajanja v stoletjih pred našim štetjem razširile najprej v vsegrški dogodek, z obuditvijo in prirejanjem legendarnih načel sodobnejšim razmeram, pa so se konec 19. stoletja razrasle v svetovno tekmovanje, so zelo pomembne olimpijske igre, ki so v svojih prvotnih zasnovah služile tudi kot merilec časa štiriletnega obdobja, po koncu katerega je nastopil čas predaha v zaostrenih razmerah in prekinitev vojnih spopadov.
Najrazličnejše podobe gibanja in uprizarjanja telesnih vaj so upodobljene že na materialnih umetniških ostalinah arhaičnih družb, medtem ko prazgodovina z jamskimi slikarijami in različnimi kipci umetnost in gibanje spaja v priprošnjo za preživetje. Različne civilizacije telesnih veščin in sposobnosti niso krepile le z izrazi fizične moči in spretnosti, ampak tudi z askezo in meditativnimi duhovnimi vajami in verskimi praksami, kar pa je le redko primer v zahodnih enobožnih religijskih konceptih. V osnovah začetka propadanja starorimskega imperija se s širjenjem krščanske vere namreč že zaneti razkol v nekdanji doktrini o enotnosti človekovega telesa in duha ...
Z zgodovinarjem in sociologom dr. Tomažem Pavlinom, ki predava na ljubljanski fakulteti za šport, se je pogovarjala Magda Tušar. V oddaji pa bo objavljen tudi del pogovora, ki je bil o filozofiji telesa in duha, veščinah umiritve in obvladovanja telesa v bogati kitajski tradiciji posnet z dr. Žigo Tršarjem, antropologom in trenerjem borilnih veščin.
742 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Šport kot kultiviranje človeka, krepitev duha in telesa, izraz simbolne družbene igre, ki vključuje religijo in umetnost
Pred začetkom zimskih olimpijskih iger na Kitajskem se bomo v oddaji Kulturni fokus sprehodili po različnih kulturnih, religioznih, socioloških okoliščinah, ki so v preteklosti oblikovale zavedanja o pomenu gibanja, ko so civilizacije v simetrijah človeškega lepo grajenega in zdravega telesa iskale širše simbole za estetskost umetniškega in etične družbene norme. Razmišljamo o tem, kako so se skozi umetnost in šport razkrivale značilnosti družb in njihove spremembe, razredna nasprotja in sistemi razlikovanj v različnih političnih ureditvah. Za razvoj najrazličnejših športnih dejavnosti, ki so se iz lokalnega telesno gibalnega, religioznega in umetniškega dogajanja v stoletjih pred našim štetjem razširile najprej v vsegrški dogodek, z obuditvijo in prirejanjem legendarnih načel sodobnejšim razmeram, pa so se konec 19. stoletja razrasle v svetovno tekmovanje, so zelo pomembne olimpijske igre, ki so v svojih prvotnih zasnovah služile tudi kot merilec časa štiriletnega obdobja, po koncu katerega je nastopil čas predaha v zaostrenih razmerah in prekinitev vojnih spopadov.
Najrazličnejše podobe gibanja in uprizarjanja telesnih vaj so upodobljene že na materialnih umetniških ostalinah arhaičnih družb, medtem ko prazgodovina z jamskimi slikarijami in različnimi kipci umetnost in gibanje spaja v priprošnjo za preživetje. Različne civilizacije telesnih veščin in sposobnosti niso krepile le z izrazi fizične moči in spretnosti, ampak tudi z askezo in meditativnimi duhovnimi vajami in verskimi praksami, kar pa je le redko primer v zahodnih enobožnih religijskih konceptih. V osnovah začetka propadanja starorimskega imperija se s širjenjem krščanske vere namreč že zaneti razkol v nekdanji doktrini o enotnosti človekovega telesa in duha ...
Z zgodovinarjem in sociologom dr. Tomažem Pavlinom, ki predava na ljubljanski fakulteti za šport, se je pogovarjala Magda Tušar. V oddaji pa bo objavljen tudi del pogovora, ki je bil o filozofiji telesa in duha, veščinah umiritve in obvladovanja telesa v bogati kitajski tradiciji posnet z dr. Žigo Tršarjem, antropologom in trenerjem borilnih veščin.
S slovenskim islamologom dr. Samijem Al-Daghistanijem smo se pogovarjali ob izidu njegove esejistične knjige, v kateri pretresa bleščečo kulturno oziroma intelektualno zgodovino islamskega sveta
Misli o gledališču režiserja Janeza Pipana ob knjigi Zoje Skušek, ki je bila v času prve izdaje skoraj povsem spregledana, nedavno pa je izšla dopolnjena izdaja.
Zakaj se milijoni oboževalk in oboževalcev v skoraj sedmih desetletjih niso naveličali ne globin vesolja ne človeške družbe prihodnosti, kakršno prikazuje kultna znanstveno-fantastična serija?
"Sam Gubec, zlovešči vodja zločinske vojske in, kakor ga sami imenujejo, kralj ujet živ in pripeljan v Zagreb. Tu je bil najprej strašno razmrcvarjen z razbeljenimi kleščami, nato okronan z razbeljeno železno krono in na koncu razčetverjen kot razbojnik.”
V oddaji Kulturni fokus nas bo tokrat zanimalo, kakšna približno so merila za pravo ravnanje človeka v stvarstvu, v družbi z drugimi živimi bitji. Morda Biblija nudi kake konkretne podlage v obliki napotkov, vsaj v odnosu do živali, saj je človek njihov gospodar in varuh? Ali razloge za legalizacijo človekocentričnosti lahko iščemo tudi v svetih spisih?
Enolična globalna kultura, ki je vse manj uglašena s človekom in z naravo, se vsiljuje tudi našemu grajenemu prostoru, spodjeda identiteto krajev in spreminja poseljeno krajino.
Kako so se v času med sredino 3. in začetkom 7. stoletja spremenile rimske naselbine – od najmanjših vasi do največjih mest – v širokem prostoru med Jadranom in Donavo, med vzhodnimi Alpami in Črnim morjem?
Kakšno pot je slovenska dramatika prehodila v času, ki Ivana Cankarja ločuje od Simone Semenič?
Nemški vitezi, ki so v visokem srednjem veku začeli pisati pesmi, v katerih so opevali presežno telesno in duhovno lepoto žensk, so si pravzaprav izmislili to, čemur danes rečemo romantično ljubezensko koprnenje
Nekdaj, ko smo bili mi Slovenci še del večje, avstro-ogrske države, so včasih naši, sicer redki znani popotniki, z ljudmi imperialističnega in kolonialističnega Zahoda delili pokroviteljski in superioren odnos, kot so menili, do nerazvitega in statičnega Orienta, v katerega sta jih največkrat vodila avanturizem in radovednost. Naj je šlo za misijonarje, politike, diplomate, znanstvenike ali druge, pa se vseeno niso vsi ujeli v past prevladujočega evolucionističnega mišljenja.
Otroštvo in otroci niso bili vedno center pozornosti pri odraslih, velikokrat zaradi velike smrtnosti med njimi. To ne pomeni, da se njihovi vzgoji in izobrazbi - če so bili starši le dovolj premožni in navadno tudi visokega stanu - niso izdatno posvečali. Plemenit duh v zdravem telesu je, kot vemo, pomenil kulturno civilizacijsko normo in doseganje najvišjega smisla v grški antiki.
To pomlad mineva 70 let od rojstva velikega novosadskega kantavtorja, čigar umetnost je, nedotaknjena, preživela tudi krvavi razpad jugoslovanske države
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Petoviona – kakor se je v antiki imenoval Ptuj – je bila v času principata eno največjih in najpomembnejših rimskih mest onkraj obal Sredozemlja
Čemu današnji antropologi in antropologinje prisluškujejo utripanju lastnih teles in premenam svojih misli med hojo, če pa v bistvu hočejo raziskati, kako živijo in kako si to življenje osmišljajo neki drugi ljudje?
Naš predstavni svet si ne more več zamisliti neskončnosti vsega, kar je lahko umetna inteligenca, saj se lahko spreminja brez naših navodil, v skladu z lastnimi življenjskimi principi
"Agresija in nasilje nimata istega položaja. Nasilje preči meje drugega, zakaj potem za napad na drugo državo uporabljamo besedo agresija?"
Kako dobrih 2400 let po nastanku Sofoklejeve znamenite tragedije razumeti zagonetno ravnanje glavne junakinje?
Bogata in raznovrstna zbirka Tehniškega muzeja Slovenije, ki prav letos praznuje 70. obletnico delovanja, zgovorno priča o naši preteklosti
Od smrti genialnega Španca – prav mogoče največjega slikarja 20. stoletja – mineva natanko pol stoletja
Neveljaven email naslov