O muzeju in knjižnici Judovskega kulturnega centra Ljubljana, slednja je od Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 6. 9. 2015 slavnostno prejela Iconotheco Valvasoriano. Pa še o slovensko-nizozemski sodobno-plesni koprodukciji Fobija, ki si jo lahko nocoj ogledate v sklopu 63. Ljubljana festivala.

“Nesreče ne trajajo večno (tudi to potezo imajo skupno z veseljem), marveč minejo ali se vsaj vrstijo druga za drugo in tonejo v pozabo. Življenje na vratih pa se obnovi vselej in vsemu navkljub, most se ne spreminja ne z leti ne stoletji, celo ob najbolj bolečih spremembah odnosov med ljudmi. Vse to gre čezenj, prav tako kot teče voda pod njegovimi gladkimi in umetelno izdelanimi oboki.”

-Ivo Andrić: Most na Drini; prevod: Tone Potokar

Stara celina bolj kot kdajkoli prej potrebuje mostove. In prav Mostovi so osrednja tema 6. Evropskih dni judovske kulture. Novoustanovljena Knjižnica Judovskega kulturnega centra je od včeraj bogatejša za celotno zbirko Iconotheca Valvasoriana, ki jo je Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti slavnostno predala direktorju Judovskega kulturnega centra Robertu Waltlu in umetniški vodji Poloni Vetrih. Spomnimo: gre za največjo faksimilirano grafično zbirko na svetu, ki vsebuje znanstveno-kritično obdelavo sedemnajstih zvezkov velikega formata s kar 7.752 grafičnimi listi Janeza Vajkarda Valvasorja.

Med grafikami, risbami in akvareli angleških, nizozemskih, flamskih, francoskih, nemških, avstrijskih, italijanskih in kranjskih mojstrov 15., 16. in 17. stoletja najdemo tudi dela Albrechta Dürerja, Antonia Tempeste in Rembrandta van Rijna. Med letoma 2000 in 2008  je to imenitno zbirko z izjemno natančnostjo urejal in oblikoval dr. Lojze Gostiša. Obiskovalci si jo bodo lahko ne le ogledovali, ampak jo tudi prebirali.

V knjižnici je trenutno 400 naslovov; gradivo so prejeli  tako iz judovske skupnosti kot tudi od posameznikov, kar precej jih je denimo podaril dr. Klemen Jelinčič Boeta. Poleg knjižnice pa se v centru po novem nahaja tudi muzej, v katerem je trenutno nameščena zasebna zbirka Roberta Waltla. Pa ne le razstava slovenskih judaik, že hiša, v kateri se nahaja Judovski kulturni center, je polna zgodb iz preteklosti. V Križevniški ulici naj bi stala približno od sredine 16. stoletja.