Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O muzeju in knjižnici Judovskega kulturnega centra Ljubljana, slednja je od Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 6. 9. 2015 slavnostno prejela Iconotheco Valvasoriano. Pa še o slovensko-nizozemski sodobno-plesni koprodukciji Fobija, ki si jo lahko nocoj ogledate v sklopu 63. Ljubljana festivala.
“Nesreče ne trajajo večno (tudi to potezo imajo skupno z veseljem), marveč minejo ali se vsaj vrstijo druga za drugo in tonejo v pozabo. Življenje na vratih pa se obnovi vselej in vsemu navkljub, most se ne spreminja ne z leti ne stoletji, celo ob najbolj bolečih spremembah odnosov med ljudmi. Vse to gre čezenj, prav tako kot teče voda pod njegovimi gladkimi in umetelno izdelanimi oboki.”
-Ivo Andrić: Most na Drini; prevod: Tone Potokar
Stara celina bolj kot kdajkoli prej potrebuje mostove. In prav Mostovi so osrednja tema 6. Evropskih dni judovske kulture. Novoustanovljena Knjižnica Judovskega kulturnega centra je od včeraj bogatejša za celotno zbirko Iconotheca Valvasoriana, ki jo je Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti slavnostno predala direktorju Judovskega kulturnega centra Robertu Waltlu in umetniški vodji Poloni Vetrih. Spomnimo: gre za največjo faksimilirano grafično zbirko na svetu, ki vsebuje znanstveno-kritično obdelavo sedemnajstih zvezkov velikega formata s kar 7.752 grafičnimi listi Janeza Vajkarda Valvasorja.
Med grafikami, risbami in akvareli angleških, nizozemskih, flamskih, francoskih, nemških, avstrijskih, italijanskih in kranjskih mojstrov 15., 16. in 17. stoletja najdemo tudi dela Albrechta Dürerja, Antonia Tempeste in Rembrandta van Rijna. Med letoma 2000 in 2008 je to imenitno zbirko z izjemno natančnostjo urejal in oblikoval dr. Lojze Gostiša. Obiskovalci si jo bodo lahko ne le ogledovali, ampak jo tudi prebirali.
V knjižnici je trenutno 400 naslovov; gradivo so prejeli tako iz judovske skupnosti kot tudi od posameznikov, kar precej jih je denimo podaril dr. Klemen Jelinčič Boeta. Poleg knjižnice pa se v centru po novem nahaja tudi muzej, v katerem je trenutno nameščena zasebna zbirka Roberta Waltla. Pa ne le razstava slovenskih judaik, že hiša, v kateri se nahaja Judovski kulturni center, je polna zgodb iz preteklosti. V Križevniški ulici naj bi stala približno od sredine 16. stoletja.
O muzeju in knjižnici Judovskega kulturnega centra Ljubljana, slednja je od Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 6. 9. 2015 slavnostno prejela Iconotheco Valvasoriano. Pa še o slovensko-nizozemski sodobno-plesni koprodukciji Fobija, ki si jo lahko nocoj ogledate v sklopu 63. Ljubljana festivala.
“Nesreče ne trajajo večno (tudi to potezo imajo skupno z veseljem), marveč minejo ali se vsaj vrstijo druga za drugo in tonejo v pozabo. Življenje na vratih pa se obnovi vselej in vsemu navkljub, most se ne spreminja ne z leti ne stoletji, celo ob najbolj bolečih spremembah odnosov med ljudmi. Vse to gre čezenj, prav tako kot teče voda pod njegovimi gladkimi in umetelno izdelanimi oboki.”
-Ivo Andrić: Most na Drini; prevod: Tone Potokar
Stara celina bolj kot kdajkoli prej potrebuje mostove. In prav Mostovi so osrednja tema 6. Evropskih dni judovske kulture. Novoustanovljena Knjižnica Judovskega kulturnega centra je od včeraj bogatejša za celotno zbirko Iconotheca Valvasoriana, ki jo je Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti slavnostno predala direktorju Judovskega kulturnega centra Robertu Waltlu in umetniški vodji Poloni Vetrih. Spomnimo: gre za največjo faksimilirano grafično zbirko na svetu, ki vsebuje znanstveno-kritično obdelavo sedemnajstih zvezkov velikega formata s kar 7.752 grafičnimi listi Janeza Vajkarda Valvasorja.
Med grafikami, risbami in akvareli angleških, nizozemskih, flamskih, francoskih, nemških, avstrijskih, italijanskih in kranjskih mojstrov 15., 16. in 17. stoletja najdemo tudi dela Albrechta Dürerja, Antonia Tempeste in Rembrandta van Rijna. Med letoma 2000 in 2008 je to imenitno zbirko z izjemno natančnostjo urejal in oblikoval dr. Lojze Gostiša. Obiskovalci si jo bodo lahko ne le ogledovali, ampak jo tudi prebirali.
V knjižnici je trenutno 400 naslovov; gradivo so prejeli tako iz judovske skupnosti kot tudi od posameznikov, kar precej jih je denimo podaril dr. Klemen Jelinčič Boeta. Poleg knjižnice pa se v centru po novem nahaja tudi muzej, v katerem je trenutno nameščena zasebna zbirka Roberta Waltla. Pa ne le razstava slovenskih judaik, že hiša, v kateri se nahaja Judovski kulturni center, je polna zgodb iz preteklosti. V Križevniški ulici naj bi stala približno od sredine 16. stoletja.
Kantavtor Andrej Šifrer že petinštirideset let skrbi, da Slovenci zastrižemo z ušesi, ko nas opozori na pomembne stvari. Velja za legendo med slovenskimi glasbeniki, saj je avtor številnih ponarodelih skladb. Na devetnajstih ploščah se je nabralo veliko skladb, ki so že ponarodele, kar je za vsakega ustvarjalca največja nagrada. V današnjem poletnem namigu bo ob orisu osebnega poletnega razpoloženja delil tudi dva namiga za širjenje obzorij duha.
Tokrat pogledujemo proti otoku Lido, kjer festivalski vrvež, kot pravi Nina Zagoričnik, ne poneha. Do konca Beneške Mostre so v glavnem tekmovalnem programu preostali še štirje filmi in kopica v vzporednih programih.
O filmski premieri na sarajevskem festivalu dokumentarnega filma pod okriljem Al Jazeere Balkans ter o grozljivih in nepredstavljivih dogodkih med obstreljevanjem Sarajeva.
Nismo želeli uglasbiti Bartolove ideje, ampak se temeljito poglobiti v besedilo ter označiti ključne elemente in probleme, ki se nam zdijo aktualni.
Tobias Putrih je mednarodno uveljavljen slovenski umetnik, živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer na eni od univerz predava študentom arhitekture umetnost ustvarjanja. V svojem delu povezuje različna področja od arhitekture do znanosti, dizajna in zdaj tudi jeklarstva s kiparstvom. Svoj zadnji projekt “Industrija jekla” te dni razstavlja v Galeriji Ravne. Kakšen pa je njegov poletni namig?
Tam, kjer se Kanal Grande izliva v Beneško laguno, stoji Punta Dogana, nekoč carinarnica, danes sodoben galerijski prostor. Okoli stavbe tik ob vodi, nas pelje ozka pot, s širokim pogledom na ves zaliv.
Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?
Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.
V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …
Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.
Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.
Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.
Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?
Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.
Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.
V prestolnici se danes začenja osmi FeKK - Festival kratkega filma. V dvanajstih sekcijah bo do 20. avgusta predstavil več kot 160 kratkih filmov iz 35 različnih držav. Festivalski program – tako filmski kot spremljevalni - ima letos naslov Skrivno življenje.
Neveljaven email naslov