Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v Mariboru
Prvi dnevi kočevarske kulture v Kočevskih Poljanah v občini Dolenjske Toplice
17. mednarodni festival ustvarjalnosti Cmakájne v Cerknem
Slikarska razstava ''Pokojninski steber'' Matjaža Stražarja v Ulični galeriji v Ljubljani
Slikar je namesto svetlega izbral temno in na otip prijetnejše platno: črni žamet
“Saj sem delal tudi poskuse na različne barve žameta, ampak črna je ta, ki po svoji fizikalni noti vpija čisto vso svetlobo. V simbolnem pomenu najbrž nosi v sebi neko žalost, temo, strah; meni pa se je zdelo ravno obratno. Mogoče oddaja toploto bolj kot katero koli belo platno. Ta žamet – všeč mi je bil. Prav zaradi te mehkobe, težkega načina slikanja … Tam, kjer hočeš imeti največ svetlobe, moraš (izbrati) pastozne, debele nanose; kjer začneš modelirati, pa delaš samo še s suhimi potezami, skorajda brez barve, in razmazuješ olje v te male dlačice žameta.”
Pogosto se zgodi, da je katera od slik povsem sveža, ker nastane tik pred zdajci, lahko celo zadnjo noč pred odprtjem razstave, pove Matjaž Stražar. V Ulični galeriji razstavljena tri dela pa so reprodukcije slik, s katerimi je opremil pesniški zbirki svojega očeta Franceta Stražarja. Sodelovanje se je začelo ob izidu prve in nato prepletlo še med nastajanjem druge knjige V senci teme, v kateri najdemo haikuje ter modrosti o bivanju, staranju in ljubezni: temah, ki jih je Matjaž Stražar asociativno upodobil tudi z znanimi prizori iz filmov Blow Up in Hannibal. Da je, ozirajoč se v prihodnost, aktualno slikarsko razstavo poimenoval Pokojninski steber Matjaža Stražarja, prav tako ni naključje, ampak umestna subverzija, ki naslavlja nečlovečno logiko kapitala.
“Ja, zaradi vse te situacije, ki vlada v našem prostoru … (Naša) Doba še nikoli ni bila toliko napolnjena s podobami, kot je zdaj. Čisto vse smo že pofotkali, vse posneli. Mogoče samo ni več potrebe po slikarjih in zato nimamo dela. Pokojninski steber Matjaža Stražarja zato, ker so te slike še zmeraj pri meni, še zmeraj se jih da kupiti. Glede na to, da nimam delovne dobe niti hipa, lahko pa mi odpove kateri od vitalnih organov in to je drago, ne vem, kako si to predstavljat’ … Mogoče bo kdaj potrebna kakšna blagovna menjava; srce za sliko?”
V Ulični galeriji na Vegovi 4 v Ljubljani si lahko slikarsko razstavo Pokojninski steber Matjaža Stražarja ogledate še do 25. septembra.
8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v Mariboru
Prvi dnevi kočevarske kulture v Kočevskih Poljanah v občini Dolenjske Toplice
17. mednarodni festival ustvarjalnosti Cmakájne v Cerknem
Slikarska razstava ''Pokojninski steber'' Matjaža Stražarja v Ulični galeriji v Ljubljani
Slikar je namesto svetlega izbral temno in na otip prijetnejše platno: črni žamet
“Saj sem delal tudi poskuse na različne barve žameta, ampak črna je ta, ki po svoji fizikalni noti vpija čisto vso svetlobo. V simbolnem pomenu najbrž nosi v sebi neko žalost, temo, strah; meni pa se je zdelo ravno obratno. Mogoče oddaja toploto bolj kot katero koli belo platno. Ta žamet – všeč mi je bil. Prav zaradi te mehkobe, težkega načina slikanja … Tam, kjer hočeš imeti največ svetlobe, moraš (izbrati) pastozne, debele nanose; kjer začneš modelirati, pa delaš samo še s suhimi potezami, skorajda brez barve, in razmazuješ olje v te male dlačice žameta.”
Pogosto se zgodi, da je katera od slik povsem sveža, ker nastane tik pred zdajci, lahko celo zadnjo noč pred odprtjem razstave, pove Matjaž Stražar. V Ulični galeriji razstavljena tri dela pa so reprodukcije slik, s katerimi je opremil pesniški zbirki svojega očeta Franceta Stražarja. Sodelovanje se je začelo ob izidu prve in nato prepletlo še med nastajanjem druge knjige V senci teme, v kateri najdemo haikuje ter modrosti o bivanju, staranju in ljubezni: temah, ki jih je Matjaž Stražar asociativno upodobil tudi z znanimi prizori iz filmov Blow Up in Hannibal. Da je, ozirajoč se v prihodnost, aktualno slikarsko razstavo poimenoval Pokojninski steber Matjaža Stražarja, prav tako ni naključje, ampak umestna subverzija, ki naslavlja nečlovečno logiko kapitala.
“Ja, zaradi vse te situacije, ki vlada v našem prostoru … (Naša) Doba še nikoli ni bila toliko napolnjena s podobami, kot je zdaj. Čisto vse smo že pofotkali, vse posneli. Mogoče samo ni več potrebe po slikarjih in zato nimamo dela. Pokojninski steber Matjaža Stražarja zato, ker so te slike še zmeraj pri meni, še zmeraj se jih da kupiti. Glede na to, da nimam delovne dobe niti hipa, lahko pa mi odpove kateri od vitalnih organov in to je drago, ne vem, kako si to predstavljat’ … Mogoče bo kdaj potrebna kakšna blagovna menjava; srce za sliko?”
V Ulični galeriji na Vegovi 4 v Ljubljani si lahko slikarsko razstavo Pokojninski steber Matjaža Stražarja ogledate še do 25. septembra.
Fotografska razstava Portreti v galeriji Simulaker v Novem mestu. In še vsaj dva poletna knjižna namiga.
O predstavi Pista sveta, video instalaciji Pod črnimi palmami, knjižni namig pa je izraelski pisatelj Amos Oz.
Bili smo na otvoritvi blejskega filmskega festivala, na Mladih rimah na Metelkovi, v Kinodvorišče bomo pokukali in na fotografsko razstavo »Drive in". In da, v Kulturnicah bo nastopal tudi Rade Šebedžija.
Tokrat o 26. Mednarodnem festivalu Poletje Imago Sloveniae, o gledališki predstavi Srce na dlani in o Bled film festivalu ter Festivalu 35mm filma.
V Sloveniji se te dni mudi avtor pri nas izjemno uspešnega prvenca Sibirska vzgoja, ene najbolje prodajanih knjig Mladinske knjige v zadnjem obdobju. Nikolaj Lilin, ruski avtor, ki že 10 let živi v Italiji, je v prvencu opisal Evropi neznani svet Pridnestrske moldavske republike, v kateri so po pradavnih pravilih in etičnih merilih živeli potomci sibirskih Urk. V tej nenavadni skupnosti ''poštenih tatov'', v kateri se je rodil Lilin, starejši, častivredni kriminalci prenašajo znanje in vrednote na mlade rodove. Te dni pa je pri nas izšel še drugi roman Prosti pad, ki se nadaljuje tam, kjer se prvi konča, in je literarizirana pripoved nekoga, ki se je, komaj polnoleten, kot ostrostrelec dve leti bojeval v Čečeniji. ''Božidar Jakac in fotografija'' je prvi celoviti pregled Jakčevega fotografskega ustvarjanja, ki ga nocoj ob 19.00 predstavljajo v Moderni galeriji. ''Fronte se začenjajo prebujati. Rudolf Cvetko in prva svetovna vojna'' je naslov razstave ob stoletnici prve svetovne vojne v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani. ''Michael Kohlhaas'' - premiera igre o korupciji Heinricha von Kleista v režiji režiserja Nikole Zavišiča je zadnja premiera letošnje sezone Mestnega gledališča Ptuj. S projekcijo avstralskega filma ’’Dežela vmes’’ se v Ljubljani začenja 5. festival migrantskega filma.
Galerija-Muzej Lendava bo do konca septembra gostila razstavo grafik svetovno znanega španskega umetnika Francisca de Goye. 80 listov njegove prve grafične serije ''Los Caprichos'' je nastalo med špansko gospodarsko krizo v 18. stoletju, upodabljanje takratne družbe pa je še kako aktualno tudi danes.
Prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica Josipina Turnograjska in muzeji, ki so dostopni vsem.
Kaj dela arhitekturo za arhitekturo je večno in temeljno vprašanje. Kako pa se to vprašanje veže na temo letošnjega arhitekturnega bienala v Benetkah, ki zajema celo stoletje in se glasi: ''Temelji / prevzemanje modernosti od leta 1914 do 2014''. Temo je izbral letošnji kurator bienala nizozemski arhitekt Rem Koolhaas. Med 52-imi državami se Slovenija letos prvič predstavlja v razstavišču Arsenale s projektom ''Problem vožnje po vesolju'', ki sta ga skupaj zastavila Dragan Živadinov in Miha Turšič v organizaciji Ksevt. Vesoljska arhitektura, ki v polju arhitekture še ni povsod vzpostavljena, bo tudi tema simpozija, ki bo v času bienala drugi sklop slovenske predstavitve, tretji pa Slovenska arhitektura 20. stoletja,ki ga je pripravil dr. Peter Krečič. Mednarodni festival poezije na vodi z naslovom ''Nikoli ne moreš dvakrat stopiti v isto pesem'' bo potekal danes v Ljubljani in jutri v Celju . Galerija-Muzej Lendava danes na lendavskem gradu predstavlja razstavo grafik iz cikla Los Caprichos svetovno znanega španskega umetnika Francisca de Goye.
Pred 70. obletnico zavezniškega izkrcanja v Normandiji in ob 100. obletnici začetka I. svetovne vojne v Kulturnicah o nekaterih knjižnih novostih založbe Miš, ki se posvečajo nesmislom vojne. Gre za slikanico Damijana in Lucije Stepančič Anton in roman o novozelanskih bratih Bratova vojna Davida Hilla. V oddaji pa tudi o razstavi o spletni umetnosti v nekdanji Jugoslaviji From yu to me Aleksandre Domanović v galeriji P74.
10. mednarodni festival Kino Otok – Isola Cinema bo do 8. junija v Izoli in Ljubljani predstavil pestro paleto filmov iz različnih geografskih regij, ki zrcalijo družbeno realnost. 7. Godibodi – festival sodobne avtorske in etno glasbe – pa bo do 8. junija na koncertnih prizoriščih v Ljubljani, Kopru, Kranju, Mariboru in na Ptuju predstavil novo slovensko avtorsko glasbo in različne glasbene ustvarjalce. Spremljevalni program festivala Godibodi vključuje več delavnic, razstav in okroglo mizo z naslovom ''Resonančnost – v glasbi, umetnosti, znanosti, filozofiji, prostoru in življenju''.
O festivalu šansonov La vie en Rose, urbanem plesnem filmu Razpotja in glasbeno-lutkovni predstavi Rešilni čoln.
V Mestnem muzeju Ljubljana bodo 2000 let od prve urbane poselitve območja Ljubljane obeležili z razstavo Emona: mesto v imperiju. Pogovarjali smo se s kustosinjo in soavtorico razstave dr. Bernardo Županek.V oddaji pa tudi o 5. festivalu narečne književnosti Dialekta 2014.
Začenjajo se festivali Druga godba, JazZagorje in Fotonični trenutki-Mesec fotografije 2014.
Neveljaven email naslov