Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.
Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo
Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.
Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.
Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”
Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”
Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.
To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.
Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?
O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.
Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.
Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.
Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo
Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.
Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.
Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”
Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”
Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.
To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.
Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?
O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.
Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.
V Društvu slovenskih pisateljev so ''Dan odprtih vrat'' začeli s predstavitvijo prevodov del slovenskih avtorjev v tuje jezike: s prvo antologijo slovenske poezije v hebrejščini z naslovom ''Gorim in ne morem tišine doseči'', ki je tudi prva iz slovenskega jezika prevedena knjiga v Izraelu; z antologijo poezija slovenskih pesnikov in pesnic v hrvaščini ''Ovdje i sada (Panorama novijeg slovenskog pjesništva)'', z antologijo sodobne slovenske drame v ruščini. Predstavili so tudi nov prevod romana Draga Jančarja ''Nocoj sem jo videl'' v finščino. V Stari elektrarni v Ljubljani bo premiera predstave Evolucijski zdrs režiserke Nine Šorak in dramaturginje Urše Adamič . Njuna tretja predstava je nastala v produkciji KUD-a Transformator.
Na Malem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo nocoj premiera predstave Staromodna komedija avtorja Alekseja Nikolajeviča Arbuzova, ki jo na mariborski gledališki oder postavlja režiserka mlajše generacije Ajda Valcl. ''Resonance časa'' je naslov razstave fotografij Lada Jakše, ki jo bodo ob umetnikovi 70-letnici v Mestni galeriji v Novi Gorici odprli ob 19.00. Na ogled bo do 24. februarja. Štiri nove knjige v zbirki Kapučino Mladinske knjige so: Skrivni dnevnik Henrika Groena, starega 83 in 1 ; komedija Jonasa Jonassona Morilec, ki je hotel v nebesa, prvenec britanske pisateljice Rachel Joyce Nenavadno romanje Harolda Frya in roman čilsko-ameriške pisateljice Isabel Allende Japonski Ljubimec.
V Anton Podbevšek Teatru iz Novega mesta so se v luči 100 letnice ruske revolucije in prelomnih dogodkov iz prejšnjih stoletij odločili, da bo letošnji gledališki program potekal pod naslovom ''Odpori''. Na sporedu bodo štiri premiere, ki prinašajo štiri zanimive zgodbe. ''Umetnost in teorija'' slikarja Boštjana Jurečiča je letošnja prva razstava v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. Na ogled bo od 2.do 24.februarja. Predstavniki različnih zvočnih umetnosti bodo svoje ustvarjanje predstavljali od 1. do 3. februarja na različnih prizoriščih mednarodnega glasbenega festivala in konference MENT Ljubljana 2017.
Vsi se je še najbolj spomnimo iz filma Malena, ki jo je kot igralko popeljal do svetovnega slovesa, a svojo kariero je italijanska igralka Monica Bellucci začela že mnogo prej. Po karieri manekenke se je na začetku devetdesetih prvič spoznala s filmom, leta 1992 je že zaigrala v filmu izjemnega režiserja Francisa Forda Coppole Bram Stoker’s Dracula. Po nastopih v nekaj italijanskih komedijah in vlogi ob boku Gena Hackmana in Morgana Freemana, sta jo Evropa, še bolj pa Združene države, spoznale prav po glavni vlogi v Tornatorejevem filmu Malena iz leta 2000. Postala je prepoznavna igralka, mnoga mednarodna sodelovanja so jo tudi pripeljala do vloge Bondovega dekleta oziroma ženske v filmu Spectre, te dni pa je v Trstu na 28. filmskem festivalu predstavila svoj novi film Na mlečni poti oziroma Na mlečnom putu režiserja Emirja Kusturice.
Na Festivalu Tolstoj, iskalec resnice v Cankarjevem domu bo jutri premiera predstave Vojna in mir v koprodukciji Cankarjevega doma, Drame SNG Ljubljana in Mestnega gledališča ljubljanskega. Avtor dramatizacije in režiser uprizoritve Tolstojevega romana je Silviu Purcărete. Pregledna razstava Andraža Šalamuna v Moderni galeriji bo na ogled od 20. januarja do 9. aprila. Na 11. mednarodnem festivalu tolkalnih skupin BUMfest v Žalcu se bodo od danes do nedelje predstavili žanrsko različne tolkalne zasedbe in posamezniki iz Avstrije, Danske, Hrvaške, Belgije in Nemčije. Z glasbeno-plesnim spektaklom Oživele slike se bo Folklorno društvo Gartrož iz Nove Gorice predstavilo jutri v Kulturnem domu v Novi Gorici. 28. filmski festival v Trstu danes odpira film Učiteljica režiserja Jana Hrebrejka, 29. januarja pa ga bo sklenil film Na mlečni poti režiserja Emirja Kusturice.
Cankarjeva založba je lani izdala 68 knjig, od tega 55 novosti. Med njimi je bila tudi knjiga leta. Avtorji so lani prejeli številne nagrade, ki so si jih prislužili z deli z vseh poglavitnih področij delovanja založbe. Letos bo v uveljavljenih zbirkah Cankarjeve založbe izšlo približno 50 novih del. Prva knjiga iz programa leta 2017 bo knjiga letošnjega Prešernovega nagrajenca Aleša Bergerja z naslovom ''Arles, večkrat''. Danes pa je Cankarjeva založba predstavila še knjigo z letnico 2016: ''Ime česa je konec knjige'' avtorjev Mihe Kovača in Roka Gregorina. Razstava ''Marko Jakše Slepa čez gluhonemega'' je do 11. februarja na ogled v galeriji mariborske Kible. Marko Jakše, dobitnik mnogih mednarodnih in domačih nagrad, leta 2015 je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, se v Mariboru predstavlja s serijo osmih najnovejših slik, nastalih v zadnjih dveh mesecih in s šestimi slikami z lanske razstave Rekvijem za socializem v ljubljanski galeriji Celica. S predstavo "Bogovi, dajte, da bom tak" bodo jutri v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici zaznamovali 40. obletnico Amaterskega mladinskega odra. Na njem se je v štirih desetletjih urilo več kot 400 mladih, ki je ustvarilo več kot 50 predstav.
V Cankarjevem domu bodo danes odprli 12. slovenski bienale ilustracije in podelili nagrado, plakete in priznanja Hinka Smrekarja. V Galeriji Alkatraz v AKCju Metelkova mesto v Ljubljani nova dela na razstavi z enigmatičnim naslovom Iskalci memgeneze predstavlja Aleksandra Saška Gruden. Na zimski solsticij so se pred petimi leti v Franciji spomnili najkrajše filmske forme in ustanovili Mednarodni dan kratkega filma. Število držav, pridruženih dogodku, se povečuje, letos jih je že več kot petdeset po vsem svetu. Slovenija se je iniciativi pridružila leta 2014. Noč kratkih filmov poteka na pobudo Slovenskega filmskega centra.
Svetlana Makarovič je te dni podpisovala tri svoje knjige. S pesnico se je pogovarjala Nina Zagoričnik.
Oblike duha je naslov novega dela Borisa A. Novaka, ki prinaša zakladnico pesniških oblik. Monografija je tretja, razširjena in dopolnjena izdaja, ki sledi Oblikam sveta in Oblikam srca. Izdaja Oblike duha, ki je izšla pri Mladinski knjigi, pokriva 220 pesniških oblik. Na velikem odru Drame SNG Ljubljana bo na sporedu premiera dramske epopeje Merlin ali Pusta dežela avtorja Tankreda Dorsta v režiji Aleksandra Popovskega. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica bo premierno odigralo bizarno opereto Peter Kušter v režiji Ivane Djilas. Gre za prvo izvedbo glasbene igre kultne londonske skupine The Tiger Lillies v Sloveniji. Bizarne zgodbe pripovedujejo o slabem vedenju otrok in možnih nevarnih posledicah.
Z odprtjem razstave Mi in z interaktivno instalacijo se nocoj v Novi Gorici začenja 17-i mednarodni festival Pixxelpoint. Letošnji nosi podnaslov festival sodobnih umetniških praks, na njem se bo v tednu dni predstavilo blizu 40 umetnikov in drugih ustvarjalcev, osrednja tema pa je Mi. Inštitut Egon March, ki je bil leta 1986 ustanovljen kot teoretska, raziskovalna in produkcijska enota za rokovanje z novimi mediji, ob 30-letnici delovanja pripravlja raznovrstne dogodke. V sklopu projekta P a r a s k r y t p t v Galeriji Kapelica na Kersnikov 4 v Ljubljani predstavlja C a v i s. Razstava ''Stephan Lupino 80. v NY '' je do 7. januarja 2016 v galeriji Fotografija v Ljubljani. Umetnikove fotografije prikazujejo divjost in ekscentričnost newyorškega nočnega življenja v 80. letih minulega stoletja. Premieri predstave Nemoč, po motivih Heinricha Bölla in Janisa Varufakisa, v režiji Primoža Ekarta bosta jutri in v nedeljo v Mini teatru Ljubljana. Ta veseli dan kulture, 3. december, ko obeležujemo rojstni dan pesnika Franceta Prešerna, bo tudi letos brezplačno odprl vrata kulturnih ustanov po Sloveniji.
13. mednarodni festival animiranega filma Animateka bo v Ljubljani potekal od 5. do 11 decembra. Na festivalu s podnaslovom 'sr(e)čna 13. izvedba' bodo na 72 projekcijah prikazali 398 filmov, od tega devet celovečernih. Novosti letošnje Animateke sta trikotnik Kinodvor - Slovenska kinoteka -Stara mestna elektrarna (tri prizorišča, kjer bo potekal festival) in platforma za profesionalno občinstvo Animateka PRO.
V SNG Maribor v zadnjih letih nastajajo veliki baleti, ki vznemirjajo in navdušujejo ljubitelje umetnosti doma in po svetu. Jutri bo baletni ansambel s koreografinjo Valentino Turcu premierno predstavil samosvoje doživljanje Puškinove zgodbe o Jevgeniju Onjeginu. Slovensko ljudsko gledališče Celje bo nocoj premierno uprizorilo dramo Henrika Ibsna Nora ali hiša za lutke. Predstava, pod katero se podpisuje Nikola Zavišić tematsko izpostavlja meščanski zakon in položaj ženske v njem, na ta način pa razkriva konflikt med posameznikom, ki išče notranjo svobodo in družbo, ki njegove potrebe zatira. Na 32. slovenskem knjižnem sejm v Cankarjevem domu v Ljubljani sto razstavljalcev predstavlja kar 3000 novih knjig. V poletno-jesensko beri knjig novomeške založbe Goga v ospredje postavljamo tri romane treh slovenskih pisateljev z eno rdečo nitjo - vse tri, čeprav povsem različne, lahko uvrstimo v predal z napisom kriminalke. Miha Mazzini je napisal literarni triler 'Zemljevidi tujih življenj', Peter Rezman roman 'Barbara in Krištof', 'Jezero' pa je delo Tadeja Goloba. Jutri se bo v Ljubljani začel 32. Festival gejevskega in lezbičnega filma, ki ga sooblikuje 22 celovečernih in 18 kratkih filmov iz 22-ih držav. Izbor filmov bo na ogled še v Kopru, Mariboru, na Ptuju in v Bistrici ob Sotli.
V SNG Maribor v zadnjih letih nastajajo veliki baleti, ki vznemirjajo in navdušujejo ljubitelje umetnosti doma in po svetu. Jutri bo baletni ansambel s koreografinjo Valentino Turcu premierno predstavil samosvoje doživljanje Puškinove zgodbe o Jevgeniju Onjeginu. Slovensko ljudsko gledališče Celje bo nocoj premierno uprizorilo dramo Henrika Ibsna Nora ali hiša za lutke. Predstava, pod katero se podpisuje Nikola Zavišić tematsko izpostavlja meščanski zakon in položaj ženske v njem, na ta način pa razkriva konflikt med posameznikom, ki išče notranjo svobodo in družbo, ki njegove potrebe zatira. Na 32. slovenskem knjižnem sejm v Cankarjevem domu v Ljubljani sto razstavljalcev predstavlja kar 3000 novih knjig. V poletno-jesensko beri knjig novomeške založbe Goga v ospredje postavljamo tri romane treh slovenskih pisateljev z eno rdečo nitjo - vse tri, čeprav povsem različne, lahko uvrstimo v predal z napisom kriminalke. Miha Mazzini je napisal literarni triler 'Zemljevidi tujih življenj', Peter Rezman roman 'Barbara in Krištof', 'Jezero' pa je delo Tadeja Goloba. Jutri se bo v Ljubljani začel 32. Festival gejevskega in lezbičnega filma, ki ga sooblikuje 22 celovečernih in 18 kratkih filmov iz 22-ih držav. Izbor filmov bo na ogled še v Kopru, Mariboru, na Ptuju in v Bistrici ob Sotli.
Goli oder, mednarodni festival improvizacijskega gledališča, se je v petnajstih letih delovanja uveljavil kot eden od najpomembnejših festivalov za improvizacijsko gledališče v Evropi in Severni Ameriki. Zadnja štiri leta je Goli oder bienalni festival. Letošnji je 13-i. Od danes (23. 11.) do nedelje (27. 11.) bo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani in Prešernovem gledališču v Kranju gostil domače in tuje mojstre improvizacije. Na odru Vodnikove domačije Šiška v Ljubljani bo jutri (24. 11.) premierno na ogled predstava ''Ljubljanski vodnik našel Vodnika'' v režiji Andreja Rozmana Roze. Uprizoritev o Valentinu Vodniku je nastala v produkciji Rozinteatra in Vodnikove domačije.
Goli oder, mednarodni festival improvizacijskega gledališča, se je v petnajstih letih delovanja uveljavil kot eden od najpomembnejših festivalov za improvizacijsko gledališče v Evropi in Severni Ameriki. Zadnja štiri leta je Goli oder bienalni festival. Letošnji je 13-i. Od danes (23. 11.) do nedelje (27. 11.) bo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani in Prešernovem gledališču v Kranju gostil domače in tuje mojstre improvizacije. Na odru Vodnikove domačije Šiška v Ljubljani bo jutri (24. 11.) premierno na ogled predstava ''Ljubljanski vodnik našel Vodnika'' v režiji Andreja Rozmana Roze. Uprizoritev o Valentinu Vodniku je nastala v produkciji Rozinteatra in Vodnikove domačije.
Neveljaven email naslov