Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.
Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo
Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.
Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.
Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”
Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”
Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.
To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.
Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?
O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.
Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.
Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.
Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo
Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.
Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.
Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”
Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”
Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.
To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.
Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?
O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.
Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.
Premiera predstave Fabiani - umetnost bivanja v režiji Nede R. Bric v SNG Nova Gorica Odprtje razstave Saše J. Mächtiga: Sistemi, strategije, strukture v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani Knjižne novosti zbirke Beletrine
31. slovenski knjižni sejem se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel včeraj s slavnostno akademijo ''Odprti za knjige'' in podelitvijo nagrad. Umetniški kolektiv BridA predstavlja novi projekt z naslovom SpreadKOM (Razmeščena komunikacija) od danes do 11. decembra v Aksiomi - Zavodu za sodobne umetnosti v Ljubljani.
Slovenski knjižni sejem se bo uradno začel s podelitvijo Schwentnerjeve nagrade za pomemben prispevek slovenskemu založništvu in knjigotrštvu. Po dvajsetih letih delovanja se je Bratko bibič odločil skleniti plodno mednarodno in domačo pot zasedbe s poslovilnim koncertom.
Škuc gledališče bo svojo 15. obletnico praznoval brez solz. Natančneje Brez solz za pedre. Gre za gledališko predstavo v koprodukciji s Cankarjevim domom Matiasa Bruna po romanu Johana Hiltona zapisanega po resničnih dogodkih. Glavni motiv so nasilni umori iz sovraštva. V oddaji pa tudi o 14. festivalu Drugajanje.
Premiera igre Vrtiljak Arthurja Schnitzlerja v Mestnem gledališču ljubljanskem. In dogajanje na 26. festivalu Liffe.
Eno najstarejših, če ne kar najstarejše delo, ki je posvečeno starosti in medgeneracijskim odnosom, je knjiga Marka Tulija Cicerona z naslovom POGOVORI O STAROSTI. Delo je izšlo pri Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v sodelovanju s SAZUJEM. Razstava Rihard Jakopič – beležnice. LIFFE
Gledališki premieri: - drama Inventura Vesne Hauschild v režiji Ajde Valcl v Mali Drami SNG Ljubljana - ''song drama'' Večno mladi Erika Gedeona v režiji Sandyja Lopičića v Drami SNG Maribor 26. ljubljanski mednarodni filmski festival - LIFF
Samorastniki so zdaj dobili tudi odrsko postavitev, premiera predstave bo drevi ob 20-ih v ljubljanskem Mestnem gledališču. Prežihov tekst je priredila dramaturginja Simona Hamer, ki je ohranila prvotno zgodbo, zanimalo pa jo je tudi, ali so samorastniki prišli do pravice, ki jim jo je za prihodnost obljubljala njihova mati. Prežih je idejo za svojo pripoved dobil od matere, njej pa naj bi jo pripovedoval ded. Menda je to resnična zgodba neke kmečke družine. V zgodbo oziroma v lika Mete in Ožbeja sta se vživela Anja Drnovšek in Jernej Gašperin. Kronika LIFFA.
Nocoj bodo nekatera slovenska kino platna – prav po festivalsko – zasuli filmi svetovne kinematografije. Začel se bo 26. ljubljanski mednarodni filmski festival - LIFFe. Filmi, ki bodo na ogled so bili že del programov Berlinala, Canneskega festivala, Mostre na Lidu, festivala v Karlovih Varih, Torontu, Tokiu, ….na primer film Taksi, iranskega režiserja Jafarja Panahija, letošnji Berlinski zlati medved je na poti do Ljubljane prepotoval festivale od Hong Konga, Buenos Airesa, Sydneja, Moskve, New Yorka in Londona. Selekcijo filmov je opravil direktor festivala Simon Popek. V Vinici v Beli krajini so ob 15.00 odprli prenovljeno spominsko hišo Otona Župančiča in v njej novo stalno razstavo o belokranjskem poetu.
Premiera baletne predstave Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga v Veliki dvorani SNG Maribor Razstava Vidoni v galerijah Rika Debenjaka in kluba keramikov v Kanalu Knjiga Syda ''Fielda Scenarij (Temelji scenarističnega pisanja)'' v prevodu Zdenka Vrdlovca (Založba UMc
Dialogi: iz petdesetletne zgodovine - razstava v Univerzitetni knjižnici Maribor Pesniška zbirka Z roba disonanc Andrejke Jereb – predstavitev v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija Defonija: Orkester Brez Meja / Orchestra Senza Confini in Bio Industrial Acoustica - v klubu Gromka v Ljubljani
Knjižne novosti založbe Amalietti: Tanja Mencin - Čarodejka; Almira Prinčič Marušič - V vrtincih časov; Bogdan K. Meško: Vedski jezik in izvor slovenščin 50-letnica Ljutomerskega okteta – slavnostni koncert z gostom Slovenskim oktetom Razstava fotografij Sunčana Stone-a v Ulični galeriji v Ljubljani
Šiška Deluxe – premiera filma scenarista in režiserja komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška v Ljubljani Premiera senzorialne predstave Merlin v režiji Barbare Pie Jenič – koprodukcija gledališča Senzorium in Lutkovnega gledališča Ljubljana Simpozij ob 650-letnici ustanovitve Novega mesta in predstavitev zbornika z naslovom Novo mesto 1965?2015
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Muzej v gibanju - mednarodna razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu Knjižne novosti Cankarjeve založbe: Jože Horvat – Domorodje; Tommi Kinnunen – Križišče štirih poti; Francisco Goldman – Notranji krog - Kronika Mexico Cityja; Ernst Haffner – Krvni bratje.
Monografija ''Božanski Rafael'' strokovnjaka za italijansko renesanso Claudia Strinattija je po monografijah Leonardo in Michelangelo tretja unikatna knjižna mojstrovina, ki jo je v sodelovanju z italijansko založbo Scripta Maneant v slovenskem prevodu izdala založba Mladinska knjiga. Projekt umetnice Mojce Marije Pungerčar ''Socialna obleka – Socialdress'' se nadaljuje z novo razstavo "Socialdress - Mala pregledna razstava" v Galeriji Alkatraz v AKC-ju Metelkova mesto v Ljubljani. V Kinodvoru v Ljubljani bo premiera ameriškega filma ''Našel sem Felo Kutija'' v režiji Alexa Gibneya
V prostorih nekdanje tiskarne Mladinske knjige na Dunajski cesti 123 se bo danes ob 20-ih začel Mesec oblikovanja, letos že trinajsti po vrsti, ki ima tudi svoje mesto oblikovanja. Leto 2015 pa je razglašeno za leto jezikoslovca akademika Jožeta Toporišiča. Toporišičeva sinova Andrej in Tomaž sta se odločila, da vso očetovo zapuščino predata Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice NUK.
Neveljaven email naslov