Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.
Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo
Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.
Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.
Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”
Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”
Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.
To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.
Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?
O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.
Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.
Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.
Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo
Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.
Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.
Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”
Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”
Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.
To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.
Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?
O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.
Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.
Razstava Metulji iz Fukušime in knjiga o življenju Janeza Puharja, prvega slovenskega fotografa.
17. mednarodni festival mladih kultur Kunigunda v Velenju 12. festival Carniola v Kranju 15. Jazzinty v Novem mestu 17. mednarodni festival Mladi levi v Ljubljani
V Trstu se vse do 15 septembra predstavlja sodobna umetnost Dunaja. Dogodek so poimenovali Dunajski kulturni salon, Salotto Vienna. V nekdanji tržaški ribarnici se vsak dan srečujejo umetniki, performarji in predstavniki raznih kulturnih in gospodarstvenih institucij Trsta in Dunaja. Zasedbi Terrafolk in Simbolični orkester se vračata v mesto, kjer se je vse začelo, leta 2006 sta prvič združili glasbene moči na festivalu Glasbeni september v Mariboru. Simbolični orkester, ki ustvarja evropsko glasbo brez zgodovinskih, geografskih ali ideoloških meja , je do danes združil več kot 100 glasbenikov iz 15 evropskih držav skupaj z zasedbo Terra Folk pa se odpravlja na pravo malo turnejo. Po nocojšnjem koncertu v Mariboru, jutri nadaljujejo v hrvaškem Varaždinu, v sredo je na vrsti Lenart, v četrtek Sežana, v soboto pa Izola.
Tokratne kulturnice smo namenili visokim obletnicam: 26. 8. slavita veliki eksperimentator Janez Puhar, ki bi dopolnil 200 let in kronist našega časa Boris Pahor pa je dopolnil 101 leto. Njegov sodobnik in soustvarjalec slovenske književnosti v Trstu Alojz Rebula pa je pred časom dopolnil 90 let.
Tokrat o dveh festivalih. Vzdolž obale Lida se začenja 71. Beneški filmski festival, na Ptuju pa 18. Dnevi poezije in vina.
V kulturnicah gremo najprej na Fronto, potem na sprehod po Emonski promenadi, sanjali bomo v Medani in zaključili po radijsko.
Tokrat o romanu Njegova ekscelenca Christian Grassett, ki prepleta dve na videz nasprotujoči temi, diplomacijo in erotiko, o razstavi lutk Silvana Omerzuja in o dveh filmskih festivalih, DOKUDOC in Filmmixer.
Z 12. Kantfestom se danes v Rušah začenja 15. festival Letni oder. S festivala pa v antikvariate. Če ste knjižni molji, ste zagotovo že kdaj pobrskali tudi med starimi knjigami v antikvariatu. V Sloveniji najdemo najmanj deset večjih antikvariatov, vedno več pa jih deluje tudi na spletu. Toda pravi zbiratelji in ljubitelji starih knjig pravijo, da ga ni čez obisk prodajalne, kjer diši po starem papirju.
''Kronika ptiča navijalca'' je delo japonskega pisatelja Harukija Murakamija, s katerim se je dokončno uveljavil na svetovnem zemljevidu romanopiscev. Galerija Alkatraz v AKC-ju Metelkova mesto predstavlja razstavo umetnice Nataše Skušek z naslovom ''Pravi moški''.
18. festival ''Zmaj ma mlade'' v Postojni 15. mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty v Novem mestu 4. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti 1. filmski maraton MUVIT/6x60 v Radovljici
V okviru 62. Festivala Ljubljana bo danes premierno predstavljen eden najprepoznavnejših muzikalov, ki govori o slavi, dobroti, spletkah in kontroverznosti. Evita. Glasbo zanj je napisal sloviti Andrew Lloyd Weber, besedila pa je prispeval Tim Rice. V našo prestolnico zgodbo o Evi Peron skupaj z igralci iz londonskega West Enda prinaša stari znanec ljubljanskega festivala, režiser in glavni koreograf Mykal Rand; med drugim smo že lahko občudovali njegova dela Hair in Jesus Christ Superstar. V Novem mestu se danes začenjajo 15. mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty.
V današnji oddaji se bomo posvetili temeljni knjigi muslimanske vere, ki je bila nedavno v celoti in iz izvirnika prevedena v slovenski jezik. Več o prevodu Korana prevajalec Mohsen Alhady.
V mariborski Kibli oziroma v galeriji KiBela bomo preverili razstavo Nočne živali, in obiskali Črenšovce, kjer od ponedeljka poteka Jenamena fest. Zvečer bodo tam predstavili pesniško zbirko Slavice Hozjan Sapač Razpotja z dotiki, pogledali pa bomo tudi kako potekata na festivalu kiparska in slikarska kolonija. Ter za konec še: 20 let glasbenih seminarjev na gradu Podsreda.
Nina Zagoričnik se bo oglasila iz kamnitega mesta, ki julija in avgusta postane kulisa dubrovniškega poletnega festivala. Dubrovnik festival glasbe in gledališča gosti že od leta 1950, kaj se tam dogaja letos pa lahko slišite v oddaji.
V Kamniku ze je začel že enajsti festival Kamfest v Ljubljani pa je na vrsti festival PUF.
Neveljaven email naslov