Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.
Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo
Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.
Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.
Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”
Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”
Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.
To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.
Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?
O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.
Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.
Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.
Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo
Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.
Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.
Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”
Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”
Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.
To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.
Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?
O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.
Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.
Nova Gorica in Gorica do 6. decembra gosti 14. mednarodni festival novomedijske umetnosti Pixxelpoint, tokrat na temo »De.fragmentacija«. Na oder SLG Celje jutri premierno stopa Pika Nogavička. Aida pa danes premierno prihaja na oder mariborske opere.
Nova Gorica in Gorica do 6. decembra gosti 14. mednarodni festival novomedijske umetnosti Pixxelpoint, tokrat na temo »De.fragmentacija«. Na oder SLG Celje jutri premierno stopa Pika Nogavička. Aida pa danes premierno prihaja na oder mariborske opere.
Festival Minifest 2013 se začenja s premiero predstave Roberto Zucco, v Mestnem gledališu Ljubljana bo premiera Othella, v muzeju MAO pa se obeta razstava "Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem."
Bogastvo podob Slovenije, razpršeno po po številnih zasebnih zbirkah, nam zdaj celovito odstira nova knjiga dr. Ivana Stoparja Slikovite podobe Slovenije. Tudi o razstavi Myconnect v Galetriji Kapelica.
Obiskali smo lutkovno predstavo Moj dežnik je lahko balon v Lutkovnem gledališču Ljubljana, v Mariboru preverili kaj prinaša 12. Festival Drugajanja in zaključili s Festivalom tranzitornih umetnosti Sonica.
Živela evolucija je razstava v Prirodoslovenm muzeju o evoluciji življenja. V Centru urbane kulture Kinu Šiška pa gosti razstavo KUŠ poslednja vžigalica, avtorji so morali na papirček velik približno 0,00166m2 narisati razlago zadnje vžigalice.
Kakšno družbeno vlogo in pomen ima arhitektura? Kateri so njeni potenciali, da postane vitalno družbeno in komunikacijskjo orodje? Kakšno odgovornost nosi pri tem arhitekst? O tem bodo razpravljali na 31. mednarodni arhitekturni konferenci Piranski dnevi arhitekture. Letošnja tema je "Etika arhitekture". Razstava Fragile je na ogled na Ptuju. Dogodki festivala v Stični, fillmskih festivalov pa v Mariboru in Ljubljani.
Razstava Pirta, farca, fidinja v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je v življenje obudila in ilustrirala folklorne pripovedke iz Bovškega. Novejše pripovedi slovenskih avtorjev pa so izšle pri Cankarjevi založbi med njimi tudi Umetne muhe in druge laži Andreja Lupinca ter Pod srečno zvezdo Sebastijana Preglja.
Ns letošnjem 29.slovenskem knjižnem sejmu sto razstavljalcev predstavlja 1500 novih knjig. Osrednje nagrade so na torkovem slavnostnem odprtju podelili Jožetu Zupanu, Jasminu B.Frelihu in Ani Jasmini Oseban.Častni gost sejma je Partick Ness. Ameriški pisatelj, ki živi in ustvarja v Veliki Britaniji, je velik podpornik knjižnic, med drugim tudi veliko predava o predsodkih v literaturi in 'primernosti' kake literature za najstnike oz. mlade odrasle, kot jim raje pravi. "Srečanje" pa je naslov slovenske praizvedbe drame hrvaške avtorice Nine Mitrović v SNG Nova Gorica. V družinski zgodbi očeta in sina igrata Bine Matoh in Blaž Valič.
Kdo je bil Fran Miklošič smo v anketi spraševali naključno mimoidoče na Miklošičevi ulici. Od velikega slovenskega jezikoslovca pa k velikemu pesniku. Ali je Prešeren še "in"? Da bi postal, tudi med mladimi, želijo ustvarjalci predstave Prosto po Prešernu. Šli pa smo tudi v kino. V Kinodvor prihaja film Halimina pot.
Kaj danes početi s filozofijo? Kdo jo še potrebuje? Anketa: študentje Filozofske fakultete v Ljubljani. V oddaji smo predstavili tudi novosti Študentske založbe. Sogovornika: Miha Stopar in Alojz Ihan. Opozorili pa smo tudi na zaključek 24. Liffa.
Kaj je ostalo od lanskih protestov? Če ne drugega letaki, plakati, granitne kocke, kaj še? Na to odgovarja razstava Obrazi vstaje v Fotografskem muzeju v Mariboru. Alkohol je pozabljen, delirija ni več, kar je bilo je zdaj tema knjig, pravi glasbenik in posatelj Aleksander Cepuš, ki se je podpisal pod novi deli: Seks, rock in alkohol ter Once upon a time. Pa tudi na Liffe nismo pozabili.
Podelili so Murkove nagrade za izjemne entološke znanstvene in raziskovalne dosežke.
Komični balet v dveh dejanjih "Navihanka" je prva baletna premiera SNG Maribor Opera in balet. Ptujsko Mestno gledališče kot sedmo letošnjo premiero na oder postavlja predstavo "Vedno te ima nekdo rad", katere avtorica je Romana Ercegović. Različne filmske zgodbe pa predstavlja 24. LIFFe.
O tem kako superjunaka Martina Krpana približati mulcem, ki jih zanimata samo internet in mobitel. O posebnem joncertu ob 50. letnici tretje programa, programa Ars, ter o romanu Poljub za orkester. Kronika Liffa sodi zraven.
O novi monografiji "Francesco Robba". Razstavi in letošnjem mednarodni festival umetnosti, znanosti in tehnologije MFRU - KIBLIX. O 24. LIFFe-u.
Bili smo na vaji nove gledališke predstave mladih Glejevih rezidentov z naslovom Četrtek. Nastala je po predlogi Fragmentov ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa.
Neveljaven email naslov