Slovenski film 2.0 s podnaslovom Kritična enciklopedija slovenskega celovečernega filma 1991 – 2016 je novo delo filmskega kritika, publicista in avtorja več kot 70-ih knjig Marcela Štefančiča Juniorja. Do zdaj je zgodovino slovenskega filma bolj sistematično opisoval v knjigi Na svoji zemlji, kjer je integralno obdelal slovenski film od njegovega začetka, in v knjigi Maškarada, kjer je opisal slovenski film od leta 1948 do leta 1990. V novi knjigi Slovenski film 2.0, ki je izšla pri založbi Umco, pa predstavlja filme iz 25-letnega obdobja samostojne Slovenije.

Nova knjiga Marcela Štefančiča jr.

Slovenski film 2.0 s podnaslovom Kritična enciklopedija slovenskega celovečernega filma 1991 – 2016 je novo delo  filmskega kritika, publicista in avtorja več kot 70 knjig Marcela Štefančiča jr..

Do zdaj je zgodovino slovenskega filma bolj sistematično opisoval v knjigah Na svoji zemlji, kjer je integralno obdelal slovenski film od njegovega začetka, in Maškarada, kjer je opisal slovenski film od leta 1948 do leta 1990.

Nova knjiga Slovenski film 2.0, ki je izšla pri založbi UMco, je zasnovana enciklopedično. Filme iz 25-letnega obdobja samostojne Slovenije je avtor razvrstil v samosvojih 37 kategorij.

Filmski prvenec samostojne Slovenije Babica gre na jug, film z junakom, ki trdi, da je ”poln nekih talentov”, ki ga je posnel Vinci Vogue Anžlovar, financirala pa Japonska, je uvrščen v kategorijo Primo – ki pa v knjigi ni prva.

Prve so Najboljše tri minute. Med poglavji so tudi na primer Nebesa, Vzhodno od raja, Zahodno od raja, Pulp fiction, Multikulti, Žanrski kiksi, Tripi, Umetnost je težka, iGeneracija, Figure slovenske infantilnosti, Filmi o filmu.

V knjigi je v 37 poglavjih zbranih skoraj 300 filmov, ki nas popeljejo od Selfija brez retuše do Vizij Evrope. Namenoma?

Marcel odgovarja: “Začne se z Vincijem. Vinci je izumil selfie. To je človek, ki je na vsak način skušal pritegniti pozornost, ne samo s filmom, ampak tudi s sabo. In on je bil prvi v kinu v tej novi Sloveniji s filmom Babica gre na jug. Začeli smo z road moviejem, ki je pokazal predvsem to, da se je Slovenija po odcepitvi dramatično povečala, saj je pot od Ljubljane do Portoroža po novem trajala dva dni. Si moral vmes prespati ob Podpeškem jezeru.”