Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Razstava Nebeška bitja. Ne človek ne žival nasprotuje vsakršnemu esencializmu, sklicevanju na čisto naravo človeka ali živali; opozarja nas na to, da smo tako ljudje kot živali produkt dolgotrajne zgodovine različnih uporov in pobegov iz danih okoliščin." – sokustosinja razstave Zdenka Badovinac.
Nebeška bitja. Ne človek ne žival si lahko v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ogledate do 4. novembra.
Razstava v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani
Razstava Nebeška bitja. Ne človek ne žival v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani se opira na koncept »golega življenja« italijanskega filozofa Giorgia Agambena, pa na ruskega pisatelja Andreja Platonova, ki je pisal o revnem življenju kot tistem pogoju, ki združuje živali in ljudi. Eno od pomembnejših teoretskih izhodišč je tudi knjiga Zgodovina živali sodobne filozofinje Oksane Timofejeve; mimogrede, predgovor k temu njenemu delu je prispeval Slavoj Žižek. Oksana poudarja, da zahodne filozofije in monoteistične religije po večini poudarjajo superiorno moralno vrednost človeka nad živaljo, nekatere nezahodne kulture pa teh razlik med ljudmi in neljudmi ne poznajo, ampak govorijo o skupnostih z lastnimi strategijami skupnega življenja.
“Razstava Nebeška bitja. Ne človek ne žival nasprotuje vsakršnemu esencializmu, sklicevanju na čisto naravo človeka ali živali; opozarja nas na to, da smo tako ljudje kot živali produkt dolgotrajne zgodovine različnih uporov in pobegov iz danih okoliščin.” – sokustosinja razstave Zdenka Badovinac.
In 17 umetnikov na razstavi, z deli, ki so nastajala od sredine 60. let do danes, razmišlja o teh vprašanjih vsak na svoj način. Umetniki, ki razstavljajo, so po večini iz naše regije, pa iz Rusije oz. z območja nekdanje Sovjetske zveze in dva z Bližnjega vzhoda oz. iz Libanona. S številnimi so sodelovali že prej, tako da je šlo za spontano in organsko sodelovanje, pravi sokustosinja Bojana Piškur. Od naših umetnikov sodelujejo Tanja Lažetič, Jože Tisnikar, Jure Detela, Marko Pogačnik, Vlado Leben in Maja Smrekar.
Razstavo Nebeška bitja. Ne človek ne žival si lahko v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ogledate do 4. novembra.
"Razstava Nebeška bitja. Ne človek ne žival nasprotuje vsakršnemu esencializmu, sklicevanju na čisto naravo človeka ali živali; opozarja nas na to, da smo tako ljudje kot živali produkt dolgotrajne zgodovine različnih uporov in pobegov iz danih okoliščin." – sokustosinja razstave Zdenka Badovinac.
Nebeška bitja. Ne človek ne žival si lahko v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ogledate do 4. novembra.
Razstava v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani
Razstava Nebeška bitja. Ne človek ne žival v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani se opira na koncept »golega življenja« italijanskega filozofa Giorgia Agambena, pa na ruskega pisatelja Andreja Platonova, ki je pisal o revnem življenju kot tistem pogoju, ki združuje živali in ljudi. Eno od pomembnejših teoretskih izhodišč je tudi knjiga Zgodovina živali sodobne filozofinje Oksane Timofejeve; mimogrede, predgovor k temu njenemu delu je prispeval Slavoj Žižek. Oksana poudarja, da zahodne filozofije in monoteistične religije po večini poudarjajo superiorno moralno vrednost človeka nad živaljo, nekatere nezahodne kulture pa teh razlik med ljudmi in neljudmi ne poznajo, ampak govorijo o skupnostih z lastnimi strategijami skupnega življenja.
“Razstava Nebeška bitja. Ne človek ne žival nasprotuje vsakršnemu esencializmu, sklicevanju na čisto naravo človeka ali živali; opozarja nas na to, da smo tako ljudje kot živali produkt dolgotrajne zgodovine različnih uporov in pobegov iz danih okoliščin.” – sokustosinja razstave Zdenka Badovinac.
In 17 umetnikov na razstavi, z deli, ki so nastajala od sredine 60. let do danes, razmišlja o teh vprašanjih vsak na svoj način. Umetniki, ki razstavljajo, so po večini iz naše regije, pa iz Rusije oz. z območja nekdanje Sovjetske zveze in dva z Bližnjega vzhoda oz. iz Libanona. S številnimi so sodelovali že prej, tako da je šlo za spontano in organsko sodelovanje, pravi sokustosinja Bojana Piškur. Od naših umetnikov sodelujejo Tanja Lažetič, Jože Tisnikar, Jure Detela, Marko Pogačnik, Vlado Leben in Maja Smrekar.
Razstavo Nebeška bitja. Ne človek ne žival si lahko v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ogledate do 4. novembra.
100 let konservatorske dejavnosti na severovzhodu Slovenije, o kulturni ponudbi z Dolenjske in, seveda, v Mariboru, na Borštnikovem srečanju.
Nejc Gazvoda se predstavlja z gledališkim prvencem Divjad, ki združuje mlado igralsko zasedbo "izgubljene" generacije in zgodbo, ki presega časovne okvire.
Nejc Gazvoda se predstavlja z gledališkim prvencem Divjad, ki združuje mlado igralsko zasedbo "izgubljene" generacije in zgodbo, ki presega časovne okvire.
Obiskali smo Uscano vas v Šentjakobskem gledališču, pogledali kam je tokrat odšel Asterix in preverili dogodke na Borštnikovem srečanju.
Pregledali smo dogajanje na prazniku slovenskega gledališča - Boršnikovem srečanju. Danes se je začel tudi 6 Bienale vizualnih sporočil Slovenije, v Novem mestu so odprli razstavo z naslovom Sonce in kamen, podelili pa so tudi 10. nagrado Kristine Brenkove, zvečer pa bodo podelili še Sovretovo nagrado.
Pregledali smo dogajanje na prazniku slovenskega gledališča - Boršnikovem srečanju. V ljubljanski Kinoteki in mariborskem Udarniku pa smo preverili, kaj vse prinaša festival japonskega filma.
Nova premiera baleta Trnuljčica v dveh dejanjih. V vlogi speče lepotice bo nocoj nastopila Tjaša Kmetec. Jutri bo v tej vlogi Ana Klašnja. S spoštovanjem do zgodovine jazza, a s pogledom uprtim v njegovo prihodnost bo na Ravnah na Koroškem od danes pa do sobote odzvanjal jazz. Kako, da je dobil mesto v Spodnji mežiški dolini, v mestu železa in jekla, kjer je bilo včasih slišati kladiva in peči, o tem vodja projekta Jazz Ravne, Robi Jamnik.
Vojašnica postane kulturni center KULT 3000, predstava SNG Nova Gorica Morilec, italijanski umetnik razstavlja kavo.
90 let Kinodvora, 20 let Maske, 30 let Irwin, operna predstava Granatno jabolko SNG Maribor.
Predstava Gola v MGL, nastopajo: Alen Jelen, Nataša Barbara Gračnar, Jernej Gašperin in knjižne novosti založbe Mladinska knjiga.
Nove sile je naslov 10. meseca oblikovanja. V prestolnico je prinesel številne razstave in konference. Gost: Zmago Novak, direktor zavoda Bik.
Krleževa drama Adam in Eva v MGL, KC Trbovlje in projekt Trbovlje - novomedijsko mesto.
Gledališki projekt Osvajanje sreče je nastal v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, Prime Cut Productions iz Belfasta in East West Centra iz Sarajeva. Predstava po motivih istoimenskega dela britanskega filozofa, matematika in nobelovca Bertranda Russella. Režiser predstave je Haris Pašović. V oddaji nastopajo: Haris Pašović, Cornelius Macarty, Damjana Černe, Željko Hrs.
KinoDvor, razstava Za poljubčke je dobil vse, razstava Rezine, razstava Zmaga Posege.
V slovenskem jeziku obstaj le tristo oštevilčenih izvodov prestižne monografije z naslovom Večni Michelangelo. Nove sile je tema desete idaje meseca oblikovanja, ki ga organizatorji predstavljajo kot platformo za kreativne industrije in podjetja v državi. Vtisi ob premieri komedije Sedem let skomin.
MGL premiera predstave Sedem let skomin, Razstava Manual, Festival evropskega in mediteranskega filma, razstava Mešana Tehnika/Mixed Media Nataše Prosenc Stearns
Neveljaven email naslov