Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O mojstrstvu Orsona Wellsa, filmskem nastopu Lady Gage, ekranizaciji Van Gogha in drugih presežkih znamenitega festivala v Benetkah. Posebna reportaža Nine Zagoričnik
Beneška mosta je v polnem teku, z izjemno dobrim izborom filmov, nam je iz Benetk sporočila Nina Zagoričnik.
“Vsaka zgodba ima žalosten konec, zato jo je treba končati, še pred njenim pravim koncem,” je v enem od svojih intervjujev dejal Orson Wells, ki ni nikoli znal zbrati dovolj denarja za svoje filme in tudi ne za zadnjega “Druga stran vetra”. Tako smo lahko na festivalu letos doživeli štiri ure filmske mojstrovine in norosti enega najbolj citiranih režiserjev vseh časov Orsona Wellsa.
Beneška Mostra, začela se je leta 1932, tudi danes poskrbi za vse: da poravna pretekle dolgove in tudi da napove prihodnost filma. Tako je pred tremi leti nastal še en festivalski program: Virtualna resničnost. Poteka na malem otočku Lazzaretto Vecchio. Med številnimi avtorji je tudi tržaški Slovenec, režiser Ivan Gergolet s filmom “V jami”, gre za eno od kraških jam, v filmu nastopa tudi igralka Maruša Majer.
So festivalski filmi, kjer na prvo mesto postaviš ime režiserja in ne naslov filma, letos je to zagotovo italijanski režiser Luca Guadagnino, ki je lani s filmom, “Pokliči me po svojem imenu”, navdušil vesoljni filmski svet.. Letos se za zlatega leva poteguje z grozljivko “Suspiria”, filmski remake iz leta 1977, nekoč slovitega italijanskega režiserja grozljivk Daria Argenta.
Na Mostri je kar nekaj glasbenih filmov, gotovo izstopa film “Zvezda je rojena”, celovečerni prvenec 43-letnega ameriškega režiserja Bradelyja Cooperja, to je že tretja verzija in zagotovo tudi ne zadnja, prva je bila posneta leta 1956, z Judy Garland, druga leta 76 z Barbaro Stressant. Režiser Cooper je glavno vlogo ponudil kar Lady Gaga in ona jo je takoj sprejela: “Pri delu z režiserjem Bradleyem mi je bilo najbolj všeč to, da me je sprejel kot igralko in jaz njega kot glasbenika.”
O mojstrstvu Orsona Wellsa, filmskem nastopu Lady Gage, ekranizaciji Van Gogha in drugih presežkih znamenitega festivala v Benetkah. Posebna reportaža Nine Zagoričnik
Beneška mosta je v polnem teku, z izjemno dobrim izborom filmov, nam je iz Benetk sporočila Nina Zagoričnik.
“Vsaka zgodba ima žalosten konec, zato jo je treba končati, še pred njenim pravim koncem,” je v enem od svojih intervjujev dejal Orson Wells, ki ni nikoli znal zbrati dovolj denarja za svoje filme in tudi ne za zadnjega “Druga stran vetra”. Tako smo lahko na festivalu letos doživeli štiri ure filmske mojstrovine in norosti enega najbolj citiranih režiserjev vseh časov Orsona Wellsa.
Beneška Mostra, začela se je leta 1932, tudi danes poskrbi za vse: da poravna pretekle dolgove in tudi da napove prihodnost filma. Tako je pred tremi leti nastal še en festivalski program: Virtualna resničnost. Poteka na malem otočku Lazzaretto Vecchio. Med številnimi avtorji je tudi tržaški Slovenec, režiser Ivan Gergolet s filmom “V jami”, gre za eno od kraških jam, v filmu nastopa tudi igralka Maruša Majer.
So festivalski filmi, kjer na prvo mesto postaviš ime režiserja in ne naslov filma, letos je to zagotovo italijanski režiser Luca Guadagnino, ki je lani s filmom, “Pokliči me po svojem imenu”, navdušil vesoljni filmski svet.. Letos se za zlatega leva poteguje z grozljivko “Suspiria”, filmski remake iz leta 1977, nekoč slovitega italijanskega režiserja grozljivk Daria Argenta.
Na Mostri je kar nekaj glasbenih filmov, gotovo izstopa film “Zvezda je rojena”, celovečerni prvenec 43-letnega ameriškega režiserja Bradelyja Cooperja, to je že tretja verzija in zagotovo tudi ne zadnja, prva je bila posneta leta 1956, z Judy Garland, druga leta 76 z Barbaro Stressant. Režiser Cooper je glavno vlogo ponudil kar Lady Gaga in ona jo je takoj sprejela: “Pri delu z režiserjem Bradleyem mi je bilo najbolj všeč to, da me je sprejel kot igralko in jaz njega kot glasbenika.”
Dogodek organizirata Gibanje za pravice Palestincev in Gruppo Ibriq iz Trsta v sodelovanju s Slovensko kinoteko. Predvajali bodo dva celovečerna, tri kratke in en dokumentarni film o življenju palestinskih prebivalcev. Kot pravi Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev, ki že več kot deset let pripravlja različne dogodke, namenjene ozaveščanju o dogajanju v Palestini, o tem velikokrat govorijo drugi, pri prikazanih filmih pa gre za palestinske režiserke in režiserje, ki o Palestini govorijo s palestinskim glasom.
Doktor Marko Frelih, arheolog in kustos v Slovenskem etnografskem muzeju, že vrsto let raziskuje izročilo zmajev. Lani je pripravil razstavo poimenovano Sveti konji − nebesni jezdeci, ki konje izpostavi tudi kot pogoste živali v nekem imaginarnem abstraktnem svetu, svetu mitologije, simbolov in ljudskega izročila. Za ogled razstave je čas do sredine januarja prihodnje leto, do takrat pa tudi za kakšno knjigo. Marko Frelih v branje priporoča naslednje.
Danes zvečer ob 22.05 bo na tretjem programu Radia Slovenija, na programu Ars, premiera radijske igre z naslovom Pot domov, ki je nastala po besedilu gledališke igre Mihe Mazzinija. Gre za resnično zgodbo 84-letnega dementnega Aloisa Dvorzaca, ki se je iz Kanade, kjer je živel, želel vrniti domov v Slovenijo, se nekako znašel na londonskem letališču, kjer pa ni vedel drugega kot to, da hoče k hčerki v Slovenijo. Tam se z njim nihče ni hotel zares ukvarjati in človečnost je pod težo birokratskih pravil povsem odpovedala.
Do 4. junija je v Galeriji Jakopič v Ljubljani postavljena razstava Valovanje: Vizualni dnevnik vode, ki skozi krovno tematiko vode odstira vprašanja podnebne krize, človeškega bivanja in družbene neenakosti, ter hkrati preizprašuje prakse galerijskih postavitev. Ob razstavi so pripravili tudi kar nekaj z njo povezanih dogodkov, tudi umetniško-plakatno akcijo, v kateri so študenti in dijaki umetniških šol na svoj način z uporabo različnih materialov s temo vode izvedli na oglasnih stebričkih, v okolici Galerije Jakopič.
Slaven Lunar Kosanović je zagrebški umetnik, ki je izšel iz zgodnje hrvaške grafitarske scene in slika, razstavlja in objavlja svoja dela po vsem svetu. V petek so v Umetnosti galeriji Maribor odprli njegovo razstavo z naslovom Recycle or Try. Celotna postavitev je sestavljena iz recikliranih in na novo uporabljenih materialov in tako nosi močno okoljsko sporočilo. Ogledate si jo lahko do 6. maja.
Aleš Mendiževec je ekonomist, filozof in kulturni teoretik. Je tudi urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov knjižni prvenec Naključje in jaz (Filozofija za Louisa Althusserja). V knjigi skuša filozofsko razdelati sama naključja in naš odnos do njih. Morda tudi ni naključje, da je Aleš Mendiževec zavzet bralec. V branje pa nam priporoča dela enega največjih latinsko ameriških avtorjev 20 stoletja Roberta Bolaña. Veliko njegovih delih je izšlo tudi v slovenščini pri založbi Beletrina. Njegov zadnji (zelo zajeten) roman z naslovom 2666 je bil izdan leta 2004, leto po avtorjevi smrti. V slovenskem prevodu pa sta zaenkrat prvi dve knjigi izšli pri Cankarjevi založbi, zbirka Moderni klasiki (leta 2014).
Zadnje tedne smo lahko sredi Kongresnega trga v Ljubljani, visoko med krošnjami, opazovali nenavadna izmišljena bitja in meduze, ki so ob mraku zaživela v živih barvah. Izmislil si jih je umetnik Matej Bizovičar, ki nas vsako leto posebej navduši s svojimi likovnimi, kiparskimi in svetlobnimi instalacijami. Z njim se je v Svetlobnem parku ob Gradaščici srečala Nina Zagoričnik.
Bella Ciao je pesem, ki je postala simbol upora proti avtoritarnim režimom po vsem svetu. Vedno znova navdihuje nove generacije, zaslišala se je celo s turških minaretov, pojejo jo v Siriji, Iraku, njen izvor pa pripisujejo italijanskim partizanom. Toda od kod v resnici izhaja?
Kaj pa v branje priporoča varstveni ornitolog z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije?
Razstava prinaša vpogled v večletno delovanje konSa ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki združuje devet partnerjev, delujočih na področju intermedijske umetnosti. Platforma si prizadeva vzpostaviti aktivno mrežo povezav med produkcijskimi centri za umetnost, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter gospodarstvom. Njen cilj je spodbujanje občinstva k spremljanju dognanja o umetni inteligenci, robotiki, biotehnologiji in ekologiji ter h kritičnemu premišljanju o vplivih znanosti in sodobnih tehnologij na posameznika in družbo. Stremi k izboljšanju pogojev za umetniške raziskave in produkcijo ter k prevajanju umetniških idej v inovacije, ki bi omogočile bolj etično in trajnostno naravnano družbo.
Zgodba o svetlobi, muzah, navdihu in umetniški svobodi, ki si jo lahko izborijo le največje osebnosti.
Pogovor pred otvoritvijo 25. Festivala dokumentarnega filma.
Kar 18 olimpijcev se je rodilo v Mojstrani in na Dovjem, med njimi tudi smučarski skakalec, ki je večkrat dejal, da noben ptič nima perutnic naprej.
Uvodni večer je zaznamovala knjiga Mamin glas, zgodba o koroški Slovenki Elizabeti Sittar, ki jo je napisala njena hči Helga Mračnikar, dolgoletna urednica in prevajalka pri celovški Mohorjevi založbi. Helga Mračnikar je skupaj z avstrijskim pisateljem Petrom Handkejem prevajala Lipuševo knjigo Zmote dijaka Tjaža, s katero se je začel proces priznavanja, da je koroška slovenska literatura tudi del avstrijske književnosti.
Eden izmed najpomembnejših evropskih in svetovnih muzejev letos praznuje svojo 20. obletnico ponovnega odprtja. V ta namen so odprli razstavo Dürer. Munch. Miró. Veliki mojstri grafike. O prihodnosti muzejev, željah obiskovalcev in nujnosti prilagoditve mladim občinstvom se je Katja Stojnić pogovarja z direktorjem Albertine, prof. dr. Klausom Albrechtom Schröderjem.
Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Samouk. Korošec, ki živi v Ljubljani. Nedavno je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije. Po Mestnih zdaj čivkajo in se derejo Vaške ptice. So Kranjčevo ljubezensko pismo Koroški. Lepotam pokrajine in njenim ljudem, predvsem prednikom, ki so tam bivali med drugo svetovno vojno, v času, v katerega je umeščen večji del risoromana.
Arhitektura inventura je naziv za največjo pregledno razstavo slovenske arhitekture, ki jo že enajstič bienalno organizira Društva arhitektov Ljubljana. Gre za pregled nekaterih kakovostnih prostorskih in arhitekturnih rešitev, ki kažejo, da v zadnjem obdobju nastaja vedno več dobre arhitekture. Razstava je na ogled v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Tam se je s soustvarjalci razstave in kataloga srečala Nina Zagoričnik.
Postojnčan Marko Premrl je bil verjetno bolj poznan kot Marcel Valentini.
Festival gorniškega filma, ki se začne danes in bo trajal do sobote bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo, letos že 17.po vrsti. Festival bo ob 20. uri odprl slovenski film Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki nas bo v spremstvu štirih kajakašev popeljal po tej naši edinstveni vodni poti. Po programu letošnjega festivala pa nas bo popeljal alpinist in direktor festivala Silvo Karo, ki je lani kot drugi Slovenec doslej prejel zlati cepin za življenjsko delo.
Arhitektka Jerneja Fischer Knap, soustanoviteljica biroja Medprostor, predstavlja nekatere zanimivosti projektov, ki so prejeli nagrado Prešernovega sklada za leto 2023.
Neveljaven email naslov