Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
''Morska molitev'' afganistanskega pisatelja Khaleda Hosseinija in dve deli velikana svetovne književnosti, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza: ''Sto let samote'' in ''Dvanajst potohodnikov'' so nove izdaje založbe Mladinska knjiga.
Knjige ''Na stara leta sem vzljubil svojo mamo'' Dušana Jovanovića, ''Američanka'' Lenarta Zajca, ''Prišleki'' Lojzeta Kovačiča in 'Seme smrti'' Dževada Karahasana so novosti založbe Beletrina.
Svetovno znana slovenska alterrockovska skupina, kultna »elektronic-body« zasedba Borghesia se vrača na koncertne odre z novim albumom ''Proti kapitulaciji''. Na njem je uglasbila poezijo Srečka Kosovela. Premierni koncertni predstavitvi albuma Proti kapitulaciji bosta danes zvečer v Prešernovem gledališču v Kranju, v petek, 2. novembra pa v Stari elektrarni v Ljubljani.
Knjižne novosti Mladinske knjige in Beletrine ter nov album skupine Borghesia
Leta 2016 je v Sredozemskem morju utonilo ali izginilo 4176 ljudi – 11 vsak dan. Med njimi tudi otroci. Potem ko so njihovo otroštvo zaznamovale bombe, izgube bližnjih in lakota, je upanje na srečno in varno prihodnost utonilo skupaj z njimi, še preden so stopili na varna tla. Leto poprej je bil med njimi tudi Alan Kurdi. Ganljiva podoba mrtvega triletnika na morski obali je spodbudila nastanek zgodbe Morska molitev afganistanskega pisatelja Khaleda Hosseinija.
“Med prevajanjem me je najbolj presenetilo, kako minimalna izrazna sredstva zadoščajo, da dosežeš zelo močan čustven odziv v bralcu.” – prevajalka Radojka Manfreda Modic
Mladinska knjiga je predstavila še dve deli velikana svetovne književnosti, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza. Sto let samote, kultno delo magičnega realizma, je v slovenščini prvič izšlo leta 1971 in doživelo več ponatisov, zdaj pa se med slovenske bralce podaja v osveženem prevodu in prenovljeni podobi, vendar s podpisom iste prevajalke – Alenke Bole Vrabec. Izšla je tudi njegova zbirka kratke proze iz leta 1992 Dvanajst potohodnikov v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica, dvanajst ohlapno povezanih zgodb, ki se odvijajo v Evropi, protagonisti pa so zelo različni Latinskoameričani.
Počivali niso niti pri Beletrini, kjer so izšla štiri dela. Seme smrti Dževada Karahasana v prevodu Jane Unuk predstavlja prvi del trilogije O čem pripoveduje pepel. Vsak od romanov predstavlja zaključeno celoto, skupaj pa tvorijo življenjsko zgodbo perzijskega znanstvenika, matematika, astronoma, filozofa, mistika in pesnika Omarja Hajama.
Knjiga Prišleki Lojzeta Kovačiča, ki velja za najboljši slovenski roman dvajsetega stoletja, je po letu 2007 doživela novi ponatis.
V knjigi Na stara leta sem vzljubil svojo mamo se avtor Dušan Jovanović posveča zanj in za njegovo življenje pomembnim drugim. To so na eni strani njegovi sodobniki, umetniški kolegi, pa tudi po vsem svetu prepoznavne kulturne in politične ikone, na drugi strani pa tudi ljudje iz avtorjevega intimnejšega, osebnega prostora.
Osrednja pripoved romana Lenarta Zajca Američanka se odvija okrog manjšega, avantgardnega ljubljanskega gledališča − Teatra ter zaposlenih v njem. Gledališče vodi režiser Iztok, ki je ves čas pod pritiskom primanjkljaja denarja, iskanja sponzorjev in umetniške ustreznosti, ki bi zadovoljila birokratske ter kritiške norme.
“Ključno vprašanje v knjigi je, čemu sploh služi sodobna slovenska kultura. Imamo nek kader politikov in menedžerjev, ki kulture ne poznajo in jih ta niti ne zanima, posledično pa se ta vodstveni kader ne zaveda, da je kultura glavno izložbeno okno Slovenije.” – Lenart Zajc
Svetovno znana slovenska alterrockovska skupina, kultna ”elektronic-body” zasedba Borghesia se vrača na koncertne odre. 23. oktobra je pri domači neodvisni založbi Moonlee Records izšel njen novi album Proti kapitulaciji. Na njem je Borghesia v zasedbi: Aldo Ivančič, Dario Seraval, Ivo Poderžaj, Irena Tomažin Zagoričnik, Jelena Rusjan, Andraž Mazi in Sašo Benko, uglasbila poezijo Srečka Kosovela. Album Proti kapitulaciji bo Borghesia premierno koncertno predstavila danes zvečer v Prešernovem gledališču v Kranju, v petek, 2. novembra pa v Stari elektrarni v Ljubljani.
''Morska molitev'' afganistanskega pisatelja Khaleda Hosseinija in dve deli velikana svetovne književnosti, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza: ''Sto let samote'' in ''Dvanajst potohodnikov'' so nove izdaje založbe Mladinska knjiga.
Knjige ''Na stara leta sem vzljubil svojo mamo'' Dušana Jovanovića, ''Američanka'' Lenarta Zajca, ''Prišleki'' Lojzeta Kovačiča in 'Seme smrti'' Dževada Karahasana so novosti založbe Beletrina.
Svetovno znana slovenska alterrockovska skupina, kultna »elektronic-body« zasedba Borghesia se vrača na koncertne odre z novim albumom ''Proti kapitulaciji''. Na njem je uglasbila poezijo Srečka Kosovela. Premierni koncertni predstavitvi albuma Proti kapitulaciji bosta danes zvečer v Prešernovem gledališču v Kranju, v petek, 2. novembra pa v Stari elektrarni v Ljubljani.
Knjižne novosti Mladinske knjige in Beletrine ter nov album skupine Borghesia
Leta 2016 je v Sredozemskem morju utonilo ali izginilo 4176 ljudi – 11 vsak dan. Med njimi tudi otroci. Potem ko so njihovo otroštvo zaznamovale bombe, izgube bližnjih in lakota, je upanje na srečno in varno prihodnost utonilo skupaj z njimi, še preden so stopili na varna tla. Leto poprej je bil med njimi tudi Alan Kurdi. Ganljiva podoba mrtvega triletnika na morski obali je spodbudila nastanek zgodbe Morska molitev afganistanskega pisatelja Khaleda Hosseinija.
“Med prevajanjem me je najbolj presenetilo, kako minimalna izrazna sredstva zadoščajo, da dosežeš zelo močan čustven odziv v bralcu.” – prevajalka Radojka Manfreda Modic
Mladinska knjiga je predstavila še dve deli velikana svetovne književnosti, kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza. Sto let samote, kultno delo magičnega realizma, je v slovenščini prvič izšlo leta 1971 in doživelo več ponatisov, zdaj pa se med slovenske bralce podaja v osveženem prevodu in prenovljeni podobi, vendar s podpisom iste prevajalke – Alenke Bole Vrabec. Izšla je tudi njegova zbirka kratke proze iz leta 1992 Dvanajst potohodnikov v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica, dvanajst ohlapno povezanih zgodb, ki se odvijajo v Evropi, protagonisti pa so zelo različni Latinskoameričani.
Počivali niso niti pri Beletrini, kjer so izšla štiri dela. Seme smrti Dževada Karahasana v prevodu Jane Unuk predstavlja prvi del trilogije O čem pripoveduje pepel. Vsak od romanov predstavlja zaključeno celoto, skupaj pa tvorijo življenjsko zgodbo perzijskega znanstvenika, matematika, astronoma, filozofa, mistika in pesnika Omarja Hajama.
Knjiga Prišleki Lojzeta Kovačiča, ki velja za najboljši slovenski roman dvajsetega stoletja, je po letu 2007 doživela novi ponatis.
V knjigi Na stara leta sem vzljubil svojo mamo se avtor Dušan Jovanović posveča zanj in za njegovo življenje pomembnim drugim. To so na eni strani njegovi sodobniki, umetniški kolegi, pa tudi po vsem svetu prepoznavne kulturne in politične ikone, na drugi strani pa tudi ljudje iz avtorjevega intimnejšega, osebnega prostora.
Osrednja pripoved romana Lenarta Zajca Američanka se odvija okrog manjšega, avantgardnega ljubljanskega gledališča − Teatra ter zaposlenih v njem. Gledališče vodi režiser Iztok, ki je ves čas pod pritiskom primanjkljaja denarja, iskanja sponzorjev in umetniške ustreznosti, ki bi zadovoljila birokratske ter kritiške norme.
“Ključno vprašanje v knjigi je, čemu sploh služi sodobna slovenska kultura. Imamo nek kader politikov in menedžerjev, ki kulture ne poznajo in jih ta niti ne zanima, posledično pa se ta vodstveni kader ne zaveda, da je kultura glavno izložbeno okno Slovenije.” – Lenart Zajc
Svetovno znana slovenska alterrockovska skupina, kultna ”elektronic-body” zasedba Borghesia se vrača na koncertne odre. 23. oktobra je pri domači neodvisni založbi Moonlee Records izšel njen novi album Proti kapitulaciji. Na njem je Borghesia v zasedbi: Aldo Ivančič, Dario Seraval, Ivo Poderžaj, Irena Tomažin Zagoričnik, Jelena Rusjan, Andraž Mazi in Sašo Benko, uglasbila poezijo Srečka Kosovela. Album Proti kapitulaciji bo Borghesia premierno koncertno predstavila danes zvečer v Prešernovem gledališču v Kranju, v petek, 2. novembra pa v Stari elektrarni v Ljubljani.
Mestna drevesa so preplavila družabna omrežja in ostale medije, vedno več ljudi se zaveda pomena dreves. Pa vendar, ali lahko govorimo o kontinuirani kulturi upravljanja s prostorom, ko govorimo o gozdnem urbanizmu slovenskih mest?
Dogodek organizirata Gibanje za pravice Palestincev in Gruppo Ibriq iz Trsta v sodelovanju s Slovensko kinoteko. Predvajali bodo dva celovečerna, tri kratke in en dokumentarni film o življenju palestinskih prebivalcev. Kot pravi Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev, ki že več kot deset let pripravlja različne dogodke, namenjene ozaveščanju o dogajanju v Palestini, o tem velikokrat govorijo drugi, pri prikazanih filmih pa gre za palestinske režiserke in režiserje, ki o Palestini govorijo s palestinskim glasom.
Doktor Marko Frelih, arheolog in kustos v Slovenskem etnografskem muzeju, že vrsto let raziskuje izročilo zmajev. Lani je pripravil razstavo poimenovano Sveti konji − nebesni jezdeci, ki konje izpostavi tudi kot pogoste živali v nekem imaginarnem abstraktnem svetu, svetu mitologije, simbolov in ljudskega izročila. Za ogled razstave je čas do sredine januarja prihodnje leto, do takrat pa tudi za kakšno knjigo. Marko Frelih v branje priporoča naslednje.
Danes zvečer ob 22.05 bo na tretjem programu Radia Slovenija, na programu Ars, premiera radijske igre z naslovom Pot domov, ki je nastala po besedilu gledališke igre Mihe Mazzinija. Gre za resnično zgodbo 84-letnega dementnega Aloisa Dvorzaca, ki se je iz Kanade, kjer je živel, želel vrniti domov v Slovenijo, se nekako znašel na londonskem letališču, kjer pa ni vedel drugega kot to, da hoče k hčerki v Slovenijo. Tam se z njim nihče ni hotel zares ukvarjati in človečnost je pod težo birokratskih pravil povsem odpovedala.
Do 4. junija je v Galeriji Jakopič v Ljubljani postavljena razstava Valovanje: Vizualni dnevnik vode, ki skozi krovno tematiko vode odstira vprašanja podnebne krize, človeškega bivanja in družbene neenakosti, ter hkrati preizprašuje prakse galerijskih postavitev. Ob razstavi so pripravili tudi kar nekaj z njo povezanih dogodkov, tudi umetniško-plakatno akcijo, v kateri so študenti in dijaki umetniških šol na svoj način z uporabo različnih materialov s temo vode izvedli na oglasnih stebričkih, v okolici Galerije Jakopič.
Slaven Lunar Kosanović je zagrebški umetnik, ki je izšel iz zgodnje hrvaške grafitarske scene in slika, razstavlja in objavlja svoja dela po vsem svetu. V petek so v Umetnosti galeriji Maribor odprli njegovo razstavo z naslovom Recycle or Try. Celotna postavitev je sestavljena iz recikliranih in na novo uporabljenih materialov in tako nosi močno okoljsko sporočilo. Ogledate si jo lahko do 6. maja.
Aleš Mendiževec je ekonomist, filozof in kulturni teoretik. Je tudi urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov knjižni prvenec Naključje in jaz (Filozofija za Louisa Althusserja). V knjigi skuša filozofsko razdelati sama naključja in naš odnos do njih. Morda tudi ni naključje, da je Aleš Mendiževec zavzet bralec. V branje pa nam priporoča dela enega največjih latinsko ameriških avtorjev 20 stoletja Roberta Bolaña. Veliko njegovih delih je izšlo tudi v slovenščini pri založbi Beletrina. Njegov zadnji (zelo zajeten) roman z naslovom 2666 je bil izdan leta 2004, leto po avtorjevi smrti. V slovenskem prevodu pa sta zaenkrat prvi dve knjigi izšli pri Cankarjevi založbi, zbirka Moderni klasiki (leta 2014).
Zadnje tedne smo lahko sredi Kongresnega trga v Ljubljani, visoko med krošnjami, opazovali nenavadna izmišljena bitja in meduze, ki so ob mraku zaživela v živih barvah. Izmislil si jih je umetnik Matej Bizovičar, ki nas vsako leto posebej navduši s svojimi likovnimi, kiparskimi in svetlobnimi instalacijami. Z njim se je v Svetlobnem parku ob Gradaščici srečala Nina Zagoričnik.
Bella Ciao je pesem, ki je postala simbol upora proti avtoritarnim režimom po vsem svetu. Vedno znova navdihuje nove generacije, zaslišala se je celo s turških minaretov, pojejo jo v Siriji, Iraku, njen izvor pa pripisujejo italijanskim partizanom. Toda od kod v resnici izhaja?
Kaj pa v branje priporoča varstveni ornitolog z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije?
Razstava prinaša vpogled v večletno delovanje konSa ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki združuje devet partnerjev, delujočih na področju intermedijske umetnosti. Platforma si prizadeva vzpostaviti aktivno mrežo povezav med produkcijskimi centri za umetnost, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter gospodarstvom. Njen cilj je spodbujanje občinstva k spremljanju dognanja o umetni inteligenci, robotiki, biotehnologiji in ekologiji ter h kritičnemu premišljanju o vplivih znanosti in sodobnih tehnologij na posameznika in družbo. Stremi k izboljšanju pogojev za umetniške raziskave in produkcijo ter k prevajanju umetniških idej v inovacije, ki bi omogočile bolj etično in trajnostno naravnano družbo.
Zgodba o svetlobi, muzah, navdihu in umetniški svobodi, ki si jo lahko izborijo le največje osebnosti.
Pogovor pred otvoritvijo 25. Festivala dokumentarnega filma.
Kar 18 olimpijcev se je rodilo v Mojstrani in na Dovjem, med njimi tudi smučarski skakalec, ki je večkrat dejal, da noben ptič nima perutnic naprej.
Uvodni večer je zaznamovala knjiga Mamin glas, zgodba o koroški Slovenki Elizabeti Sittar, ki jo je napisala njena hči Helga Mračnikar, dolgoletna urednica in prevajalka pri celovški Mohorjevi založbi. Helga Mračnikar je skupaj z avstrijskim pisateljem Petrom Handkejem prevajala Lipuševo knjigo Zmote dijaka Tjaža, s katero se je začel proces priznavanja, da je koroška slovenska literatura tudi del avstrijske književnosti.
Eden izmed najpomembnejših evropskih in svetovnih muzejev letos praznuje svojo 20. obletnico ponovnega odprtja. V ta namen so odprli razstavo Dürer. Munch. Miró. Veliki mojstri grafike. O prihodnosti muzejev, željah obiskovalcev in nujnosti prilagoditve mladim občinstvom se je Katja Stojnić pogovarja z direktorjem Albertine, prof. dr. Klausom Albrechtom Schröderjem.
Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Samouk. Korošec, ki živi v Ljubljani. Nedavno je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije. Po Mestnih zdaj čivkajo in se derejo Vaške ptice. So Kranjčevo ljubezensko pismo Koroški. Lepotam pokrajine in njenim ljudem, predvsem prednikom, ki so tam bivali med drugo svetovno vojno, v času, v katerega je umeščen večji del risoromana.
Arhitektura inventura je naziv za največjo pregledno razstavo slovenske arhitekture, ki jo že enajstič bienalno organizira Društva arhitektov Ljubljana. Gre za pregled nekaterih kakovostnih prostorskih in arhitekturnih rešitev, ki kažejo, da v zadnjem obdobju nastaja vedno več dobre arhitekture. Razstava je na ogled v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Tam se je s soustvarjalci razstave in kataloga srečala Nina Zagoričnik.
Postojnčan Marko Premrl je bil verjetno bolj poznan kot Marcel Valentini.
Festival gorniškega filma, ki se začne danes in bo trajal do sobote bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo, letos že 17.po vrsti. Festival bo ob 20. uri odprl slovenski film Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki nas bo v spremstvu štirih kajakašev popeljal po tej naši edinstveni vodni poti. Po programu letošnjega festivala pa nas bo popeljal alpinist in direktor festivala Silvo Karo, ki je lani kot drugi Slovenec doslej prejel zlati cepin za življenjsko delo.
Neveljaven email naslov