Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Resnični občutki so glavna sestavina dobrega filma

20.11.2018

Pogovor z mladim čilenskim režiserjem in glasbenikom Tomasem Alzamoro. Svojo diplomsko nalogo na študiju filma na čilski univerzi UNIACC, je razširil v celovečerni prvenec Mala bela laž s katerim zdaj gostuje po celem svetu. Po nagradi v Miamiju je svoj film predstavil tudi na ljubljanskem festivalu Liffe.

Mladi čilski režiser Tomás Alzamora je na ljubljanskem festivalu Liffe predstavil svoj prvenec Mala bela laž

Glavna zgodba črne komedije Mala bela laž se vrti okrog novinarja lokalnega časopisa Edgarda, ki začne v strahu pred izgubo službe objavljati izmišljotine. Film vsekakor je aktualen, vendar ni začel nastajati z mislijo na zdajšnje razmere v globalnem smislu.

“V resnici sem razmišljal v kontekstu svojega domačega mesta, šele pozneje, ko smo s filmom začeli gostovati, sem spoznal, da se s podobnimi težavami ukvarjajo tudi v drugih mestih in drugih državah. V tem smislu sem res imel srečo.”

Glavni navdih za film je bila njegova osebna izkušnja, oziroma prijatelj, ki je v njegovem rojstnem mestu pisal lažne novice.

Med drugim je pisal poročila dogodkov in nekoč sem prebral svoje ime na koncu komentarja dogodka v Santiagu, ki se ga sploh nisem udeležil.”

Film je prejel nagrado na festivalu v Miamiju, prejšnji teden pa je bil na ljubljanskem Liffu uvrščen v tekmovalni del festivala. Vsekakor velik uspeh, glede na to, da je film nastal v sklopu Tomásovega študija.

“Mislim, da če nekaj narediš z resničnimi občutki in veliko ljubezni, bo to izpadlo zelo dobro.”

Tomásu Alzamori po številnih projekcijah še vedno največ pomeni, da svoj film lahko gleda v kinematografih. Vsakič znova se razveseli znanih obrazov, ki so mu pomagali pri produkciji filma, hkrati pa se nenehno sprašuje, kaj bi lahko storil bolje.

“Vedno razmišljam, da bi moral spremeniti konec. Vendar moraš kot režiser proces končati, sicer bi film lahko spreminjal do konca življenja. Naslednji film bo najbrž boljši, moj deseti film pa bo že dober.”

 


Resnični občutki so glavna sestavina dobrega filma

20.11.2018

Pogovor z mladim čilenskim režiserjem in glasbenikom Tomasem Alzamoro. Svojo diplomsko nalogo na študiju filma na čilski univerzi UNIACC, je razširil v celovečerni prvenec Mala bela laž s katerim zdaj gostuje po celem svetu. Po nagradi v Miamiju je svoj film predstavil tudi na ljubljanskem festivalu Liffe.

Mladi čilski režiser Tomás Alzamora je na ljubljanskem festivalu Liffe predstavil svoj prvenec Mala bela laž

Glavna zgodba črne komedije Mala bela laž se vrti okrog novinarja lokalnega časopisa Edgarda, ki začne v strahu pred izgubo službe objavljati izmišljotine. Film vsekakor je aktualen, vendar ni začel nastajati z mislijo na zdajšnje razmere v globalnem smislu.

“V resnici sem razmišljal v kontekstu svojega domačega mesta, šele pozneje, ko smo s filmom začeli gostovati, sem spoznal, da se s podobnimi težavami ukvarjajo tudi v drugih mestih in drugih državah. V tem smislu sem res imel srečo.”

Glavni navdih za film je bila njegova osebna izkušnja, oziroma prijatelj, ki je v njegovem rojstnem mestu pisal lažne novice.

Med drugim je pisal poročila dogodkov in nekoč sem prebral svoje ime na koncu komentarja dogodka v Santiagu, ki se ga sploh nisem udeležil.”

Film je prejel nagrado na festivalu v Miamiju, prejšnji teden pa je bil na ljubljanskem Liffu uvrščen v tekmovalni del festivala. Vsekakor velik uspeh, glede na to, da je film nastal v sklopu Tomásovega študija.

“Mislim, da če nekaj narediš z resničnimi občutki in veliko ljubezni, bo to izpadlo zelo dobro.”

Tomásu Alzamori po številnih projekcijah še vedno največ pomeni, da svoj film lahko gleda v kinematografih. Vsakič znova se razveseli znanih obrazov, ki so mu pomagali pri produkciji filma, hkrati pa se nenehno sprašuje, kaj bi lahko storil bolje.

“Vedno razmišljam, da bi moral spremeniti konec. Vendar moraš kot režiser proces končati, sicer bi film lahko spreminjal do konca življenja. Naslednji film bo najbrž boljši, moj deseti film pa bo že dober.”

 


30.03.2023

Prostor: Ali je Ljubljana res tako zelena, kot o njej radi govorijo?

Mestna drevesa so preplavila družabna omrežja in ostale medije, vedno več ljudi se zaveda pomena dreves. Pa vendar, ali lahko govorimo o kontinuirani kulturi upravljanja s prostorom, ko govorimo o gozdnem urbanizmu slovenskih mest?


28.03.2023

Palestina na filmu

Dogodek organizirata Gibanje za pravice Palestincev in Gruppo Ibriq iz Trsta v sodelovanju s Slovensko kinoteko. Predvajali bodo dva celovečerna, tri kratke in en dokumentarni film o življenju palestinskih prebivalcev. Kot pravi Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev, ki že več kot deset let pripravlja različne dogodke, namenjene ozaveščanju o dogajanju v Palestini, o tem velikokrat govorijo drugi, pri prikazanih filmih pa gre za palestinske režiserke in režiserje, ki o Palestini govorijo s palestinskim glasom.


23.03.2023

Priporočilo: Marko Frelih

Doktor Marko Frelih, arheolog in kustos v Slovenskem etnografskem muzeju, že vrsto let raziskuje izročilo zmajev. Lani je pripravil razstavo poimenovano Sveti konji − nebesni jezdeci, ki konje izpostavi tudi kot pogoste živali v nekem imaginarnem abstraktnem svetu, svetu mitologije, simbolov in ljudskega izročila. Za ogled razstave je čas do sredine januarja prihodnje leto, do takrat pa tudi za kakšno knjigo. Marko Frelih v branje priporoča naslednje.


23.03.2023

Radijska igra Pot domov

Danes zvečer ob 22.05 bo na tretjem programu Radia Slovenija, na programu Ars, premiera radijske igre z naslovom Pot domov, ki je nastala po besedilu gledališke igre Mihe Mazzinija. Gre za resnično zgodbo 84-letnega dementnega Aloisa Dvorzaca, ki se je iz Kanade, kjer je živel, želel vrniti domov v Slovenijo, se nekako znašel na londonskem letališču, kjer pa ni vedel drugega kot to, da hoče k hčerki v Slovenijo. Tam se z njim nihče ni hotel zares ukvarjati in človečnost je pod težo birokratskih pravil povsem odpovedala.


21.03.2023

Umetniško-plakatna akcija ob razstavi Valovanje: Vizualni dnevnik vode

Do 4. junija je v Galeriji Jakopič v Ljubljani postavljena razstava Valovanje: Vizualni dnevnik vode, ki skozi krovno tematiko vode odstira vprašanja podnebne krize, človeškega bivanja in družbene neenakosti, ter hkrati preizprašuje prakse galerijskih postavitev. Ob razstavi so pripravili tudi kar nekaj z njo povezanih dogodkov, tudi umetniško-plakatno akcijo, v kateri so študenti in dijaki umetniških šol na svoj način z uporabo različnih materialov s temo vode izvedli na oglasnih stebričkih, v okolici Galerije Jakopič.


20.03.2023

Lunar / Recycle or Try

Slaven Lunar Kosanović je zagrebški umetnik, ki je izšel iz zgodnje hrvaške grafitarske scene in slika, razstavlja in objavlja svoja dela po vsem svetu. V petek so v Umetnosti galeriji Maribor odprli njegovo razstavo z naslovom Recycle or Try. Celotna postavitev je sestavljena iz recikliranih in na novo uporabljenih materialov in tako nosi močno okoljsko sporočilo. Ogledate si jo lahko do 6. maja.


17.03.2023

Priporočilo: Aleš Mendiževec

Aleš Mendiževec je ekonomist, filozof in kulturni teoretik. Je tudi urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov knjižni prvenec Naključje in jaz (Filozofija za Louisa Althusserja). V knjigi skuša filozofsko razdelati sama naključja in naš odnos do njih. Morda tudi ni naključje, da je Aleš Mendiževec zavzet bralec. V branje pa nam priporoča dela enega največjih latinsko ameriških avtorjev 20 stoletja Roberta Bolaña. Veliko njegovih delih je izšlo tudi v slovenščini pri založbi Beletrina. Njegov zadnji (zelo zajeten) roman z naslovom 2666 je bil izdan leta 2004, leto po avtorjevi smrti. V slovenskem prevodu pa sta zaenkrat prvi dve knjigi izšli pri Cankarjevi založbi, zbirka Moderni klasiki (leta 2014).


16.03.2023

Prostor: Žarek

Zadnje tedne smo lahko sredi Kongresnega trga v Ljubljani, visoko med krošnjami, opazovali nenavadna izmišljena bitja in meduze, ki so ob mraku zaživela v živih barvah. Izmislil si jih je umetnik Matej Bizovičar, ki nas vsako leto posebej navduši s svojimi likovnimi, kiparskimi in svetlobnimi instalacijami. Z njim se je v Svetlobnem parku ob Gradaščici srečala Nina Zagoričnik.


13.03.2023

O dokumentarcu Bella Ciao

Bella Ciao je pesem, ki je postala simbol upora proti avtoritarnim režimom po vsem svetu. Vedno znova navdihuje nove generacije, zaslišala se je celo s turških minaretov, pojejo jo v Siriji, Iraku, njen izvor pa pripisujejo italijanskim partizanom. Toda od kod v resnici izhaja?


10.03.2023

Priporočilo: Matej Gamser

Kaj pa v branje priporoča varstveni ornitolog z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije?


09.03.2023

Razstava v Cukrarni: Fragmenti možnega ekosistema

Razstava prinaša vpogled v večletno delovanje konSa ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki združuje devet partnerjev, delujočih na področju intermedijske umetnosti. Platforma si prizadeva vzpostaviti aktivno mrežo povezav med produkcijskimi centri za umetnost, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter gospodarstvom. Njen cilj je spodbujanje občinstva k spremljanju dognanja o umetni inteligenci, robotiki, biotehnologiji in ekologiji ter h kritičnemu premišljanju o vplivih znanosti in sodobnih tehnologij na posameznika in družbo. Stremi k izboljšanju pogojev za umetniške raziskave in produkcijo ter k prevajanju umetniških idej v inovacije, ki bi omogočile bolj etično in trajnostno naravnano družbo.


07.03.2023

Najbolj poetičen strip vseh časov

Zgodba o svetlobi, muzah, navdihu in umetniški svobodi, ki si jo lahko izborijo le največje osebnosti.


06.03.2023

Najboljši dokumentarci nastajajo s časovnim zamikom

Pogovor pred otvoritvijo 25. Festivala dokumentarnega filma.


28.02.2023

Noben ptič nima perutnic naprej – gledališka predstava o Janezu Poldi

Kar 18 olimpijcev se je rodilo v Mojstrani in na Dovjem, med njimi tudi smučarski skakalec, ki je večkrat dejal, da noben ptič nima perutnic naprej.


25.02.2023

Koroški kulturni dnevi

Uvodni večer je zaznamovala knjiga Mamin glas, zgodba o koroški Slovenki Elizabeti Sittar, ki jo je napisala njena hči Helga Mračnikar, dolgoletna urednica in prevajalka pri celovški Mohorjevi založbi. Helga Mračnikar je skupaj z avstrijskim pisateljem Petrom Handkejem prevajala Lipuševo knjigo Zmote dijaka Tjaža, s katero se je začel proces priznavanja, da je koroška slovenska literatura tudi del avstrijske književnosti.


21.02.2023

20. obletnica ponovnega odprtja Albertine

Eden izmed najpomembnejših evropskih in svetovnih muzejev letos praznuje svojo 20. obletnico ponovnega odprtja. V ta namen so odprli razstavo Dürer. Munch. Miró. Veliki mojstri grafike. O prihodnosti muzejev, željah obiskovalcev in nujnosti prilagoditve mladim občinstvom se je Katja Stojnić pogovarja z direktorjem Albertine, prof. dr. Klausom Albrechtom Schröderjem.


17.02.2023

Ptice se na preteklosti učijo, ljudje pa ne

Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Samouk. Korošec, ki živi v Ljubljani. Nedavno je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije. Po Mestnih zdaj čivkajo in se derejo Vaške ptice. So Kranjčevo ljubezensko pismo Koroški. Lepotam pokrajine in njenim ljudem, predvsem prednikom, ki so tam bivali med drugo svetovno vojno, v času, v katerega je umeščen večji del risoromana.


16.02.2023

Prostor: Arhitektura inventura

Arhitektura inventura je naziv za največjo pregledno razstavo slovenske arhitekture, ki jo že enajstič bienalno organizira Društva arhitektov Ljubljana. Gre za pregled nekaterih kakovostnih prostorskih in arhitekturnih rešitev, ki kažejo, da v zadnjem obdobju nastaja vedno več dobre arhitekture. Razstava je na ogled v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Tam se je s soustvarjalci razstave in kataloga srečala Nina Zagoričnik.


14.02.2023

Marcel Valentini, legalni ponarejevalec slik starih mojstrov

Postojnčan Marko Premrl je bil verjetno bolj poznan kot Marcel Valentini.


13.02.2023

17. Festival gorniškega filma

Festival gorniškega filma, ki se začne danes in bo trajal do sobote bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo, letos že 17.po vrsti. Festival bo ob 20. uri odprl slovenski film Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki nas bo v spremstvu štirih kajakašev popeljal po tej naši edinstveni vodni poti. Po programu letošnjega festivala pa nas bo popeljal alpinist in direktor festivala Silvo Karo, ki je lani kot drugi Slovenec doslej prejel zlati cepin za življenjsko delo.


Stran 13 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov