Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nove knjižne izdaje:
Leninov park - kriminalni roman Tadeja Goloba, avtorja uspešnice Jezero, je izdala novomeška založba Goga ;
Zbrane zgodbe (1. knjiga) enega največjih pisateljevanašega časa Kurta Vonneguta, Peščeni planet - kultni znanstvenofantastični roman Franka Herberta, Nordijska mitologija angleškega pripovednika Neila Gaimana in nova izdaja mednarodne uspešnice Walterja Moersa 13 1 življenj kapitana Sinjedlakca pa je izdala Založba Sanje.
Nov avtorski roman in prevodna dela
Tadej Golob je pred dvema letoma navdušil z romanom Jezero, ki so ga mnogi nemudoma označili za najboljši slovenski kriminalni roman vseh časov. Zdaj, v teh dneh, po knjigi snemajo tudi televizijsko serijo. Včeraj je v Ljubljani Tadej Golob predstavil že nadaljevanje: Leninov park. Tudi ta knjiga je izšla pri založbi Goga, v njej se vrača tudi protagonist Jezera, višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa. Golobov prvi roman jezero so delno navdihnili skandinavski kriminalni romani. Tamkajšnje vzdušje je poizkušal poustvariti tako, da je svojo zgodbo tedaj postavil v zasneženi in zaledeneli Bohinj sredi zime. Tokratne zgodba ne bi mogla biti bolj drugačna: Leninov park se odvija sredi vročega poletja v slovenski prestolnici. V parku v središču Ljubljane, ki se kuha v vročinskem valu, odkrijejo truplo ženske, ustreljene v glavo. Dan kasneje na enak način umre moški na Metelkovi …
Zbrane zgodbe (1. knjiga) je povsem prvič objavljena – po obsegu – natanko polovica vse kratke proze, ki jo je kdaj napisal eden največjih pisateljev našega časa Kurt Vonnegut, avtor slovitih romanov Klavnica 5, Mačja zibka in Zajtrk prvakov. Prvo izmed vseh 98ih zgodb je napisal leta 1941, zadnjo leta 2007. Vse pa sta po Vonnegutovi smrti njegova vseživljenjska prijatelja Jerome Klinkowitz in Dan Wakefield zbrala in uredila v Zbrane zgodbe, ki so v izvirniku izšle lani. Založba Sanje jih bo v prevodu Branka Gradišnika izdala v dveh knjigah. Prva knjiga Zbrane zgodbe (1. knjiga) je ena izmed decembrskih novosti. Prav nekaj posebnega je tudi kultni znanstvenofantastični roman Peščeni planet Franka Herberta, ki je izšel leta 1965. Bil je literarna predloga za film Dune, ki ga je ameriški režiser David Lynch predstavil leta 1984. Novo filmsko različico Peščenega planeta zdaj snema kanadski režiser Denis Villeneuve. Po 53ih letih pa je Herbertov roman prvič preveden v slovenščino. Peščeni grad je prevedel Igor Harb.
Tolkien, George R. R. Martin in Marvelovi stripi so le najprepoznavnejši izmed velikanov, ki so navdih črpali iz očaranosti nad zgodbami brezkončnih severnih noči. Z obuditvijo nordijskih mitov in bogov se je slavni druščini s knjigo Nordijska mitologija pridružil tudi angleški pripovednik Neil Gaiman. Novo izdajo pa je pri založbi Sanje doživela tudi mednarodna uspešnica nemškega pisatelja Walterja Moersa: 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca.
Nove knjižne izdaje:
Leninov park - kriminalni roman Tadeja Goloba, avtorja uspešnice Jezero, je izdala novomeška založba Goga ;
Zbrane zgodbe (1. knjiga) enega največjih pisateljevanašega časa Kurta Vonneguta, Peščeni planet - kultni znanstvenofantastični roman Franka Herberta, Nordijska mitologija angleškega pripovednika Neila Gaimana in nova izdaja mednarodne uspešnice Walterja Moersa 13 1 življenj kapitana Sinjedlakca pa je izdala Založba Sanje.
Nov avtorski roman in prevodna dela
Tadej Golob je pred dvema letoma navdušil z romanom Jezero, ki so ga mnogi nemudoma označili za najboljši slovenski kriminalni roman vseh časov. Zdaj, v teh dneh, po knjigi snemajo tudi televizijsko serijo. Včeraj je v Ljubljani Tadej Golob predstavil že nadaljevanje: Leninov park. Tudi ta knjiga je izšla pri založbi Goga, v njej se vrača tudi protagonist Jezera, višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa. Golobov prvi roman jezero so delno navdihnili skandinavski kriminalni romani. Tamkajšnje vzdušje je poizkušal poustvariti tako, da je svojo zgodbo tedaj postavil v zasneženi in zaledeneli Bohinj sredi zime. Tokratne zgodba ne bi mogla biti bolj drugačna: Leninov park se odvija sredi vročega poletja v slovenski prestolnici. V parku v središču Ljubljane, ki se kuha v vročinskem valu, odkrijejo truplo ženske, ustreljene v glavo. Dan kasneje na enak način umre moški na Metelkovi …
Zbrane zgodbe (1. knjiga) je povsem prvič objavljena – po obsegu – natanko polovica vse kratke proze, ki jo je kdaj napisal eden največjih pisateljev našega časa Kurt Vonnegut, avtor slovitih romanov Klavnica 5, Mačja zibka in Zajtrk prvakov. Prvo izmed vseh 98ih zgodb je napisal leta 1941, zadnjo leta 2007. Vse pa sta po Vonnegutovi smrti njegova vseživljenjska prijatelja Jerome Klinkowitz in Dan Wakefield zbrala in uredila v Zbrane zgodbe, ki so v izvirniku izšle lani. Založba Sanje jih bo v prevodu Branka Gradišnika izdala v dveh knjigah. Prva knjiga Zbrane zgodbe (1. knjiga) je ena izmed decembrskih novosti. Prav nekaj posebnega je tudi kultni znanstvenofantastični roman Peščeni planet Franka Herberta, ki je izšel leta 1965. Bil je literarna predloga za film Dune, ki ga je ameriški režiser David Lynch predstavil leta 1984. Novo filmsko različico Peščenega planeta zdaj snema kanadski režiser Denis Villeneuve. Po 53ih letih pa je Herbertov roman prvič preveden v slovenščino. Peščeni grad je prevedel Igor Harb.
Tolkien, George R. R. Martin in Marvelovi stripi so le najprepoznavnejši izmed velikanov, ki so navdih črpali iz očaranosti nad zgodbami brezkončnih severnih noči. Z obuditvijo nordijskih mitov in bogov se je slavni druščini s knjigo Nordijska mitologija pridružil tudi angleški pripovednik Neil Gaiman. Novo izdajo pa je pri založbi Sanje doživela tudi mednarodna uspešnica nemškega pisatelja Walterja Moersa: 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca.
Aleš Mendiževec je ekonomist, filozof in kulturni teoretik. Je tudi urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov knjižni prvenec Naključje in jaz (Filozofija za Louisa Althusserja). V knjigi skuša filozofsko razdelati sama naključja in naš odnos do njih. Morda tudi ni naključje, da je Aleš Mendiževec zavzet bralec. V branje pa nam priporoča dela enega največjih latinsko ameriških avtorjev 20 stoletja Roberta Bolaña. Veliko njegovih delih je izšlo tudi v slovenščini pri založbi Beletrina. Njegov zadnji (zelo zajeten) roman z naslovom 2666 je bil izdan leta 2004, leto po avtorjevi smrti. V slovenskem prevodu pa sta zaenkrat prvi dve knjigi izšli pri Cankarjevi založbi, zbirka Moderni klasiki (leta 2014).
Zadnje tedne smo lahko sredi Kongresnega trga v Ljubljani, visoko med krošnjami, opazovali nenavadna izmišljena bitja in meduze, ki so ob mraku zaživela v živih barvah. Izmislil si jih je umetnik Matej Bizovičar, ki nas vsako leto posebej navduši s svojimi likovnimi, kiparskimi in svetlobnimi instalacijami. Z njim se je v Svetlobnem parku ob Gradaščici srečala Nina Zagoričnik.
Bella Ciao je pesem, ki je postala simbol upora proti avtoritarnim režimom po vsem svetu. Vedno znova navdihuje nove generacije, zaslišala se je celo s turških minaretov, pojejo jo v Siriji, Iraku, njen izvor pa pripisujejo italijanskim partizanom. Toda od kod v resnici izhaja?
Kaj pa v branje priporoča varstveni ornitolog z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije?
Razstava prinaša vpogled v večletno delovanje konSa ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki združuje devet partnerjev, delujočih na področju intermedijske umetnosti. Platforma si prizadeva vzpostaviti aktivno mrežo povezav med produkcijskimi centri za umetnost, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter gospodarstvom. Njen cilj je spodbujanje občinstva k spremljanju dognanja o umetni inteligenci, robotiki, biotehnologiji in ekologiji ter h kritičnemu premišljanju o vplivih znanosti in sodobnih tehnologij na posameznika in družbo. Stremi k izboljšanju pogojev za umetniške raziskave in produkcijo ter k prevajanju umetniških idej v inovacije, ki bi omogočile bolj etično in trajnostno naravnano družbo.
Zgodba o svetlobi, muzah, navdihu in umetniški svobodi, ki si jo lahko izborijo le največje osebnosti.
Pogovor pred otvoritvijo 25. Festivala dokumentarnega filma.
Kar 18 olimpijcev se je rodilo v Mojstrani in na Dovjem, med njimi tudi smučarski skakalec, ki je večkrat dejal, da noben ptič nima perutnic naprej.
Uvodni večer je zaznamovala knjiga Mamin glas, zgodba o koroški Slovenki Elizabeti Sittar, ki jo je napisala njena hči Helga Mračnikar, dolgoletna urednica in prevajalka pri celovški Mohorjevi založbi. Helga Mračnikar je skupaj z avstrijskim pisateljem Petrom Handkejem prevajala Lipuševo knjigo Zmote dijaka Tjaža, s katero se je začel proces priznavanja, da je koroška slovenska literatura tudi del avstrijske književnosti.
Eden izmed najpomembnejših evropskih in svetovnih muzejev letos praznuje svojo 20. obletnico ponovnega odprtja. V ta namen so odprli razstavo Dürer. Munch. Miró. Veliki mojstri grafike. O prihodnosti muzejev, željah obiskovalcev in nujnosti prilagoditve mladim občinstvom se je Katja Stojnić pogovarja z direktorjem Albertine, prof. dr. Klausom Albrechtom Schröderjem.
Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Samouk. Korošec, ki živi v Ljubljani. Nedavno je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije. Po Mestnih zdaj čivkajo in se derejo Vaške ptice. So Kranjčevo ljubezensko pismo Koroški. Lepotam pokrajine in njenim ljudem, predvsem prednikom, ki so tam bivali med drugo svetovno vojno, v času, v katerega je umeščen večji del risoromana.
Arhitektura inventura je naziv za največjo pregledno razstavo slovenske arhitekture, ki jo že enajstič bienalno organizira Društva arhitektov Ljubljana. Gre za pregled nekaterih kakovostnih prostorskih in arhitekturnih rešitev, ki kažejo, da v zadnjem obdobju nastaja vedno več dobre arhitekture. Razstava je na ogled v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Tam se je s soustvarjalci razstave in kataloga srečala Nina Zagoričnik.
Postojnčan Marko Premrl je bil verjetno bolj poznan kot Marcel Valentini.
Festival gorniškega filma, ki se začne danes in bo trajal do sobote bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo, letos že 17.po vrsti. Festival bo ob 20. uri odprl slovenski film Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki nas bo v spremstvu štirih kajakašev popeljal po tej naši edinstveni vodni poti. Po programu letošnjega festivala pa nas bo popeljal alpinist in direktor festivala Silvo Karo, ki je lani kot drugi Slovenec doslej prejel zlati cepin za življenjsko delo.
Arhitektka Jerneja Fischer Knap, soustanoviteljica biroja Medprostor, predstavlja nekatere zanimivosti projektov, ki so prejeli nagrado Prešernovega sklada za leto 2023.
Peter Mlakar je pred koncem naše kulturniške verižne reakcije predal štafeto dr. Miklavžu Komelju, umetnostnemu zgodovinarju, pesniku,pisatelju in prevajalcu srednje generacije, saj bo letos poleti srečal Abrahama. Leposlovno in strokovno zelo plodovit ustvarjalec je prejel že večino največjih področnih nagrad, izhaja pa iz dobro znane kulturniške družine, ki jo v slovenskem umetniškem okolju poznamo že nekaj generacijskih kolen.
Našega naslednjega kulturniškega gosta je torej predlagal »laibachovec« Jani Novak , ne kot potujčenega »performerja«, ampak znanega »nastopača«, predvsem pa filozofa-enega in edinega Petra Mlakarja. Na prizemljenih deset minut s podaljšano brez…ga je zvabil Damjan Zorc.
Jani Novak je stric iz ozadja pomembnega slovenskega popkulturnega fenomena Laibach, formacije, ki je izzivala in prevpraševala vse družbenopolitične paradigme.
Nadaljujemo pogovore s slovenskimi ustvarjalci in umetniki … naša prva gostja Ema Kugler, prejemnica letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo, je predlagala umetniški tandem Dunja Zupančič in Dragan Živadinov, postgravitacijska umetnika, ki v breztežnosti, med kozmokinetičnim in telekozmičnim gradita vseobsegajoče abstrakte.
Slovenska vizualna umetnica Ema Kugler je gotovo ena najbolj samosvojih mednarodno uveljavljenih umetnic. Da so njena dela vrhunska dokazujejo domače in predvsem številne prestižne nagrade in priznanja v tujini. Leta 2008 je prejela nagrado Prešernove sklada, letošnja Prešernova nagrada za življenjsko delo pa je, kot sama pravi, prvo priznanje v zgodovini Prešernovih nagrad, ki ga dobi umetnik ali umetnica iz alternativne scene.
Neveljaven email naslov