Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nove knjižne izdaje:
Leninov park - kriminalni roman Tadeja Goloba, avtorja uspešnice Jezero, je izdala novomeška založba Goga ;
Zbrane zgodbe (1. knjiga) enega največjih pisateljevanašega časa Kurta Vonneguta, Peščeni planet - kultni znanstvenofantastični roman Franka Herberta, Nordijska mitologija angleškega pripovednika Neila Gaimana in nova izdaja mednarodne uspešnice Walterja Moersa 13 1 življenj kapitana Sinjedlakca pa je izdala Založba Sanje.
Nov avtorski roman in prevodna dela
Tadej Golob je pred dvema letoma navdušil z romanom Jezero, ki so ga mnogi nemudoma označili za najboljši slovenski kriminalni roman vseh časov. Zdaj, v teh dneh, po knjigi snemajo tudi televizijsko serijo. Včeraj je v Ljubljani Tadej Golob predstavil že nadaljevanje: Leninov park. Tudi ta knjiga je izšla pri založbi Goga, v njej se vrača tudi protagonist Jezera, višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa. Golobov prvi roman jezero so delno navdihnili skandinavski kriminalni romani. Tamkajšnje vzdušje je poizkušal poustvariti tako, da je svojo zgodbo tedaj postavil v zasneženi in zaledeneli Bohinj sredi zime. Tokratne zgodba ne bi mogla biti bolj drugačna: Leninov park se odvija sredi vročega poletja v slovenski prestolnici. V parku v središču Ljubljane, ki se kuha v vročinskem valu, odkrijejo truplo ženske, ustreljene v glavo. Dan kasneje na enak način umre moški na Metelkovi …
Zbrane zgodbe (1. knjiga) je povsem prvič objavljena – po obsegu – natanko polovica vse kratke proze, ki jo je kdaj napisal eden največjih pisateljev našega časa Kurt Vonnegut, avtor slovitih romanov Klavnica 5, Mačja zibka in Zajtrk prvakov. Prvo izmed vseh 98ih zgodb je napisal leta 1941, zadnjo leta 2007. Vse pa sta po Vonnegutovi smrti njegova vseživljenjska prijatelja Jerome Klinkowitz in Dan Wakefield zbrala in uredila v Zbrane zgodbe, ki so v izvirniku izšle lani. Založba Sanje jih bo v prevodu Branka Gradišnika izdala v dveh knjigah. Prva knjiga Zbrane zgodbe (1. knjiga) je ena izmed decembrskih novosti. Prav nekaj posebnega je tudi kultni znanstvenofantastični roman Peščeni planet Franka Herberta, ki je izšel leta 1965. Bil je literarna predloga za film Dune, ki ga je ameriški režiser David Lynch predstavil leta 1984. Novo filmsko različico Peščenega planeta zdaj snema kanadski režiser Denis Villeneuve. Po 53ih letih pa je Herbertov roman prvič preveden v slovenščino. Peščeni grad je prevedel Igor Harb.
Tolkien, George R. R. Martin in Marvelovi stripi so le najprepoznavnejši izmed velikanov, ki so navdih črpali iz očaranosti nad zgodbami brezkončnih severnih noči. Z obuditvijo nordijskih mitov in bogov se je slavni druščini s knjigo Nordijska mitologija pridružil tudi angleški pripovednik Neil Gaiman. Novo izdajo pa je pri založbi Sanje doživela tudi mednarodna uspešnica nemškega pisatelja Walterja Moersa: 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca.
Nove knjižne izdaje:
Leninov park - kriminalni roman Tadeja Goloba, avtorja uspešnice Jezero, je izdala novomeška založba Goga ;
Zbrane zgodbe (1. knjiga) enega največjih pisateljevanašega časa Kurta Vonneguta, Peščeni planet - kultni znanstvenofantastični roman Franka Herberta, Nordijska mitologija angleškega pripovednika Neila Gaimana in nova izdaja mednarodne uspešnice Walterja Moersa 13 1 življenj kapitana Sinjedlakca pa je izdala Založba Sanje.
Nov avtorski roman in prevodna dela
Tadej Golob je pred dvema letoma navdušil z romanom Jezero, ki so ga mnogi nemudoma označili za najboljši slovenski kriminalni roman vseh časov. Zdaj, v teh dneh, po knjigi snemajo tudi televizijsko serijo. Včeraj je v Ljubljani Tadej Golob predstavil že nadaljevanje: Leninov park. Tudi ta knjiga je izšla pri založbi Goga, v njej se vrača tudi protagonist Jezera, višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa. Golobov prvi roman jezero so delno navdihnili skandinavski kriminalni romani. Tamkajšnje vzdušje je poizkušal poustvariti tako, da je svojo zgodbo tedaj postavil v zasneženi in zaledeneli Bohinj sredi zime. Tokratne zgodba ne bi mogla biti bolj drugačna: Leninov park se odvija sredi vročega poletja v slovenski prestolnici. V parku v središču Ljubljane, ki se kuha v vročinskem valu, odkrijejo truplo ženske, ustreljene v glavo. Dan kasneje na enak način umre moški na Metelkovi …
Zbrane zgodbe (1. knjiga) je povsem prvič objavljena – po obsegu – natanko polovica vse kratke proze, ki jo je kdaj napisal eden največjih pisateljev našega časa Kurt Vonnegut, avtor slovitih romanov Klavnica 5, Mačja zibka in Zajtrk prvakov. Prvo izmed vseh 98ih zgodb je napisal leta 1941, zadnjo leta 2007. Vse pa sta po Vonnegutovi smrti njegova vseživljenjska prijatelja Jerome Klinkowitz in Dan Wakefield zbrala in uredila v Zbrane zgodbe, ki so v izvirniku izšle lani. Založba Sanje jih bo v prevodu Branka Gradišnika izdala v dveh knjigah. Prva knjiga Zbrane zgodbe (1. knjiga) je ena izmed decembrskih novosti. Prav nekaj posebnega je tudi kultni znanstvenofantastični roman Peščeni planet Franka Herberta, ki je izšel leta 1965. Bil je literarna predloga za film Dune, ki ga je ameriški režiser David Lynch predstavil leta 1984. Novo filmsko različico Peščenega planeta zdaj snema kanadski režiser Denis Villeneuve. Po 53ih letih pa je Herbertov roman prvič preveden v slovenščino. Peščeni grad je prevedel Igor Harb.
Tolkien, George R. R. Martin in Marvelovi stripi so le najprepoznavnejši izmed velikanov, ki so navdih črpali iz očaranosti nad zgodbami brezkončnih severnih noči. Z obuditvijo nordijskih mitov in bogov se je slavni druščini s knjigo Nordijska mitologija pridružil tudi angleški pripovednik Neil Gaiman. Novo izdajo pa je pri založbi Sanje doživela tudi mednarodna uspešnica nemškega pisatelja Walterja Moersa: 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca.
V Sarajevu se bo v petek končal 27. filmski festival, ki je po lanski spletni izvedbi znova zaživel v živo. Poleg koprodukcijskega prispevka pri filmu Morena se je Slovenija v tekmovalnem programu predstavila še z dokumentarcem režiserke Marije Zidar Odpuščanje, ki bo ob Mateji Valentinčič gostja oddaje.
"Če ne drugače, je treba brati takšne majhne knjižice, ker ko ti pade na glavo, te ne ubije. Take knjige je treba brati zvečer v postelji. Lažje zaspiš, kot če gledaš Umore na podeželju." Drago Mislej – Mef priporoča Sarajevski Marlboro Miljenka Jergovića.
24. mednarodni festival Mladi levi v Ljubljani bo med 20. in 29. avgustom gostil dvajset mednarodnih umetniških skupin in umetnikov ter osem slovenskih umetnikov in kolektivov, ki bodo z različnimi umetnostnimi zvrstmi predstavljali svoje zgodbe. Vse festivalske predstave in dogodke tokrat zaznamuje dialektičnost. Letošnji festival je tudi poklon Nevenki Koprivšek, ustanoviteljici zavoda Bunker in festivala Mladi levi.
Jazzinty že dve desetletji v Novo mesto privablja mlade glasbenike, mentorje in pedagoge z vsega sveta. Predstavlja eno prodornejših neformalnih izobraževanj na področju jazzovske glasbe. V preteklosti so se glasbenih delavnic udeleževali večinoma tujci, saj so se mladi glasbeniki izobraževali pred sprejemnimi izpiti na različnih konservatorjih po vsej Evropi. Z novim konceptom se glasbena delavnica in spremljajoč festivalski program osredotočata na predstavitev zapostavljenih in v pandemiji prizadetih mladih glasbenikov.
Nerina Kocijančič je filmska kritičarka in publicistka ter vodja promocije in distribucije pri Slovenskem filmskem centru. Za promocijo slovenskih filmov skrbi tudi na različnih malih in velikih filmskih festivalih. Te dni bo gostja Sarajevskega filmskega festivala, ki se začne prav nocoj. "Avgust je prežet s festivali na odprti sceni, kar je v tem post-covidnem času še kako pomembno," pravi Nerina Kocijančič: "lahko gledamo filme na velikem platnu in se družimo."
Festival, ki nosi ime po arhitektu Edvardu Ravnikarju, najvidnejšemu predstavniku slovenske moderne. Namen festivala je, pravi soorganizator Jošt Derlink, privabiti mlade bodoče strokovnjake ter osvetliti teme na drugačen in bolj sproščen način.
Glavni akterji filma so Dario Nožić Serini - Dacho, Luka Lah - Levanael in Matej Tunja, člani Kamniške glasbene trap skupine Matter. Ne igrajo samih sebe, pač pa fante iz bloka, ki preprodajajo neko futuristično drogo. Film se dogaja v distopični prihodnosti, ki ni natančno določena, je pa določen kraj, to je nekakšen fiktivni Kamnik, v katerem neka korporacija odkupi vse vodne vire in kmalu tudi telekomunikacije, medije, drone in bencinske črpalke.
Življenje je lepo je eden finančno najuspešnejših filmov, ki niso bili posneti v angleščini. Ob vsebini, ki se dotakne vsakogar, ki si ga ogleda, ga zaznamuje tudi glasba Nicola Piovanija. V današnjem Poletnem namigu ga priporoča pevka, flavtistka, pedagoginja, ki piše tudi pravljice, Tinkara Kovač.
Razstava Gibanje za javni govor umetnice Polonce Lovšin v Galeriji Tobačna v Ljubljani je prva postavitev istoimenskega projekta v galerijskem prostoru. Gibanje za javni govor je projekt v trajanju, ki začasno zavzame javni prostor v urbanem okolju in udeležence spodbuja h komunikaciji in skupni akciji. Sedem faz interaktivnega kinetičnega projekta – od leta 2015 do danes – je prikazanih z dokumentarnim gradivom, besedili in kolaži v katalogu projekta. Razstava Polonce Lovšin Gibanje za javni govor v Galeriji Tobačna v Ljubljani je na ogled do 10. septembra.
Igor Prassel je urednik filmskega programa Slovenske kinoteke, avtor knjige Filmografija slovenskega animiranega filma 1952–2012 in vodja Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Tudi njegov poletni namig je povezan s sedmo umetnostjo.
V novih razstavnih prostorih Slovenske kinoteke na Miklošičevi cesti 28 v Ljubljani si lahko v teh poletnih dneh ogledamo prvo samostojno razstavo France Štiglic: Filmska zapuščina. Avtorica razstave je kustosinja in vodja muzejskega oddelka Slovenske kinoteke Špela Čižman, njen poletni namig pa vključuje tudi izlet na Kras.
V začetku avgusta se nam obetata kar dve premieri slovenskega celovečernega filma: Nekoč so bili ljudje Gorana Vojnoviča (premiera bo nocoj na Ljubljanskem gradu), film Ameba, režiserja Blaža Završnika, pa v okviru Kamfesta, 8. avgusta. v Kamniku.
V Ljubljani tudi letos odigrava pomembno vlogo pri popestritvi mestnega utripa festival s preprostim imenom Dobimo se pred ŠKUC-em.
Plečnikova dela so po sedmih letih prizadevanj končno vpisana na Unescov seznam. Tako se je odločil Odbor za svetovno dediščino, ki je sledil priporočilu Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) in v celoti potrdil utemeljenost predloga za vpis. Zasedanje 21 držav članic je potekalo na Kitajskem, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO v Ljubljani pa so neposredni prenos spremljali številni sodelujoči pri pripravi nominacijskega dosjeja.
Poletje v Dubrovniku je tudi letos v znamenju legendarnih dubrovniških poletnih iger, njegova prijetna osvežitev pa je znova tudi projekt Pristanišče sanjačev. Ta poteka pod pokroviteljstvom Ustvarjalne Evrope in povezuje Maribor, Novi Sad in Dubrovnik. Namen je ozaveščanje ljudi o problematiki migracij in pomoči pri integraciji beguncev v nova kulturna okolja. V okviru tega projekta je na odru SNG Maribor nastala uprizoritev Proslava, ki je v Dubrovniku na obeh uprizoritvah doživela izjemen odziv publike. Nina Zagoričnik se je v Dubrovniku pogovarjala s Sašo Božić in igralko Ksenijo Mišič.
Nina Zagoričnik se je v živo oglasila z Dubrovniških poletnih iger, kjer je gostila 25-letnega gledališkega režiserja Jana Krmelja iz Maribora, ki je uprizoril igro hrvaškega dramatika Ivorja Martinića Proslava.
V Ljubljani se bo danes začel festival Europa Cantat, ki je eden izmed največjih mednarodnih glasbenih festivalov, ki bo tudi največji glasbeni dogodek v tem letu pri nas. Gre za festival, ki se odvija na tri leta, 2018 je potekal v Talinu, prvič pa so festival pripravili leta 1961 v nemškem mestu Passau.
Jutri se bo v Ljubljani začel festival Europa Cantat, eden izmed največjih mednarodnih glasbenih festivalov, ki bo tudi največji glasbeni dogodek v tem letu pri nas. Gre za festival, ki se odvija na tri leta, prvič je potekal v nemškem mestu Passau, in sicer leta 1961, pred tremi leti pa ga je gostila Estonska prestolnica Talin. Vse od takrat so pri nas potekale priprave na festival in del festivalske ekipe je tudi glasbenik in sociolog v kulturi Matej Primožič, ki nam bo tokrat namignil, kaj početi, pa ne samo poleti.
Hotel Bohinj, ki je bil v zadnjih letih večkrat dozidan in pozidan, ni imel niti ene skupne oblike ali stila. "Trd zalogaj je bilo oblikovno to spraviti v zanimivo podobo. Želja je bila, da se hotela ne podre," pravi arhitektka Špela Videčnik, ki si avtorstvo pri novi podobi nekdanjega Hotela Kompas deli z arhitektom Rokom Omanom. Oba delujeta v okviru biroja Ofis Arhitekti. Kako so v prenovo vtkali lokalno tradicijo, kaj za Bohinj pomeni zeleni turizem in kakšno vlogo imajo pred vhodom v hotel mačje stopinje?
Serije portretov, nastalih pred obdobjem koronakrize, prinašajo drugačno zgodbo uporabe zaščitnih mask, ki so sicer svet preplavile šele s pandemijo covida-19. Govorijo zgodbo ljudi, ki so skriti za kirurškimi, bombažnimi in napredneje zasnovanimi zaščitnimi maskami zaradi izpostavljeni nezavidljivo visokim vrednostim onesnaženja zraka. Razstava Dihaj, fotografa Matjaža Krivica, želi z dejstvi opozoriti na zdravstveno in družbeno problematiko, za katero je edina rešitev sprememba miselnosti. Na ogled bo v galeriji Kresija v Ljubljani do 25. avgusta 2021.
Neveljaven email naslov