Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodbe umetnosti in ustvarjalcev. Kaj prinaša prvi konec tedna leta 2019?
Filmske zgodbe v začetku novega leta v Slovenski Kinoteki
Veliki vestern Sergia Leoneja Bilo je nekoč na Divjem zahodu je odprl novo leto v Slovenski Kinoteki.
Raznovrstni kinotečni cikli, rubrike in pokloni z izborom filmov različnih žanrov iz različnih obdobij sooblikujejo januarski in februarski program. Med njimi bodo tudi: ”In memoriam” s poklonom velikanoma, režiserju Bernardu Bertolucciju in igralki Mileni Dravić, v Fokusu bo von Trierjev svet dobrega in zla, filmi cikla Družinske vezi bodo na razne načine razkrivali, da kri res ni voda, a da osnovno celico družbe in ekonomije pogosto tvori več kot le skupni genski zapis.
V stalni rubriki Kultivator lahko gledamo filme, ki na tak ali drugačen način pišejo zgodovino filma, a po splošnem “kanonu” niso zapisani z velikimi črkami. To soboto pripravljajo maraton Gospodarja prstanov.
V kinotečnih rubrikah so na ogled tako filmske klasike kot sodobna filmska produkcija.
”V Kinoteki tudi verjamemo, da zgodovine filma ne pišejo samo stari in pa zelo stari filmi, pač pa tudi sodobni filmi in da je vsak sodoben film nov stavek v zgodovini filma. Zato imamo na programu tudi marsikdaj kak sodoben film,” pravi Varja Močnik, urednica filmskega programa v Slovenski Kinoteki.
V prvih dveh mesecih bo na ogled program kratkih filmov Filofesta, ki bo predstavil študentske filme. Priznanje Franceta Brenka za izjemne dosežke na filmskem področju za leto 2018 bo prejel slovenski režiser, ki živi in deluje v Pragi, Olmo Omerzu. Četrtkovi podelitvi nagrade bo sledila projekcija Omerzujevega tretjega celovečernega filma Zimske muhe. 19. januarja pa se bo začel program sodobnih plesnih filmov.
V še sveži rubriki Kinotečne matineje z žanrsko in tematsko raznovrstnimi filmi za različne starostne skupine bodo 13. januarja na kinotečnem platnu najmlajšim predvajali risanke o Krtku in Čričku.
Zgodbe umetnosti in ustvarjalcev. Kaj prinaša prvi konec tedna leta 2019?
Filmske zgodbe v začetku novega leta v Slovenski Kinoteki
Veliki vestern Sergia Leoneja Bilo je nekoč na Divjem zahodu je odprl novo leto v Slovenski Kinoteki.
Raznovrstni kinotečni cikli, rubrike in pokloni z izborom filmov različnih žanrov iz različnih obdobij sooblikujejo januarski in februarski program. Med njimi bodo tudi: ”In memoriam” s poklonom velikanoma, režiserju Bernardu Bertolucciju in igralki Mileni Dravić, v Fokusu bo von Trierjev svet dobrega in zla, filmi cikla Družinske vezi bodo na razne načine razkrivali, da kri res ni voda, a da osnovno celico družbe in ekonomije pogosto tvori več kot le skupni genski zapis.
V stalni rubriki Kultivator lahko gledamo filme, ki na tak ali drugačen način pišejo zgodovino filma, a po splošnem “kanonu” niso zapisani z velikimi črkami. To soboto pripravljajo maraton Gospodarja prstanov.
V kinotečnih rubrikah so na ogled tako filmske klasike kot sodobna filmska produkcija.
”V Kinoteki tudi verjamemo, da zgodovine filma ne pišejo samo stari in pa zelo stari filmi, pač pa tudi sodobni filmi in da je vsak sodoben film nov stavek v zgodovini filma. Zato imamo na programu tudi marsikdaj kak sodoben film,” pravi Varja Močnik, urednica filmskega programa v Slovenski Kinoteki.
V prvih dveh mesecih bo na ogled program kratkih filmov Filofesta, ki bo predstavil študentske filme. Priznanje Franceta Brenka za izjemne dosežke na filmskem področju za leto 2018 bo prejel slovenski režiser, ki živi in deluje v Pragi, Olmo Omerzu. Četrtkovi podelitvi nagrade bo sledila projekcija Omerzujevega tretjega celovečernega filma Zimske muhe. 19. januarja pa se bo začel program sodobnih plesnih filmov.
V še sveži rubriki Kinotečne matineje z žanrsko in tematsko raznovrstnimi filmi za različne starostne skupine bodo 13. januarja na kinotečnem platnu najmlajšim predvajali risanke o Krtku in Čričku.
V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju povojne generacije Ivanu Štreklju, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete. Pomemben del razstave so donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku je izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner. Z njo, s koordinatorico projekta Aleksandro Rijavec in z avtorico razstave mag. Matejo Breščak se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Kantavtor Andrej Šifrer že petinštirideset let skrbi, da Slovenci zastrižemo z ušesi, ko nas opozori na pomembne stvari. Velja za legendo med slovenskimi glasbeniki, saj je avtor številnih ponarodelih skladb. Na devetnajstih ploščah se je nabralo veliko skladb, ki so že ponarodele, kar je za vsakega ustvarjalca največja nagrada. V današnjem poletnem namigu bo ob orisu osebnega poletnega razpoloženja delil tudi dva namiga za širjenje obzorij duha.
Tokrat pogledujemo proti otoku Lido, kjer festivalski vrvež, kot pravi Nina Zagoričnik, ne poneha. Do konca Beneške Mostre so v glavnem tekmovalnem programu preostali še štirje filmi in kopica v vzporednih programih.
O filmski premieri na sarajevskem festivalu dokumentarnega filma pod okriljem Al Jazeere Balkans ter o grozljivih in nepredstavljivih dogodkih med obstreljevanjem Sarajeva.
Nismo želeli uglasbiti Bartolove ideje, ampak se temeljito poglobiti v besedilo ter označiti ključne elemente in probleme, ki se nam zdijo aktualni.
Tobias Putrih je mednarodno uveljavljen slovenski umetnik, živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer na eni od univerz predava študentom arhitekture umetnost ustvarjanja. V svojem delu povezuje različna področja od arhitekture do znanosti, dizajna in zdaj tudi jeklarstva s kiparstvom. Svoj zadnji projekt “Industrija jekla” te dni razstavlja v Galeriji Ravne. Kakšen pa je njegov poletni namig?
Tam, kjer se Kanal Grande izliva v Beneško laguno, stoji Punta Dogana, nekoč carinarnica, danes sodoben galerijski prostor. Okoli stavbe tik ob vodi, nas pelje ozka pot, s širokim pogledom na ves zaliv.
Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?
Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.
V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …
Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.
Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.
Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.
Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?
Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.
Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.
Neveljaven email naslov