Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodbe umetnosti in ustvarjalcev. Kaj prinaša prvi konec tedna leta 2019?
Filmske zgodbe v začetku novega leta v Slovenski Kinoteki
Veliki vestern Sergia Leoneja Bilo je nekoč na Divjem zahodu je odprl novo leto v Slovenski Kinoteki.
Raznovrstni kinotečni cikli, rubrike in pokloni z izborom filmov različnih žanrov iz različnih obdobij sooblikujejo januarski in februarski program. Med njimi bodo tudi: ”In memoriam” s poklonom velikanoma, režiserju Bernardu Bertolucciju in igralki Mileni Dravić, v Fokusu bo von Trierjev svet dobrega in zla, filmi cikla Družinske vezi bodo na razne načine razkrivali, da kri res ni voda, a da osnovno celico družbe in ekonomije pogosto tvori več kot le skupni genski zapis.
V stalni rubriki Kultivator lahko gledamo filme, ki na tak ali drugačen način pišejo zgodovino filma, a po splošnem “kanonu” niso zapisani z velikimi črkami. To soboto pripravljajo maraton Gospodarja prstanov.
V kinotečnih rubrikah so na ogled tako filmske klasike kot sodobna filmska produkcija.
”V Kinoteki tudi verjamemo, da zgodovine filma ne pišejo samo stari in pa zelo stari filmi, pač pa tudi sodobni filmi in da je vsak sodoben film nov stavek v zgodovini filma. Zato imamo na programu tudi marsikdaj kak sodoben film,” pravi Varja Močnik, urednica filmskega programa v Slovenski Kinoteki.
V prvih dveh mesecih bo na ogled program kratkih filmov Filofesta, ki bo predstavil študentske filme. Priznanje Franceta Brenka za izjemne dosežke na filmskem področju za leto 2018 bo prejel slovenski režiser, ki živi in deluje v Pragi, Olmo Omerzu. Četrtkovi podelitvi nagrade bo sledila projekcija Omerzujevega tretjega celovečernega filma Zimske muhe. 19. januarja pa se bo začel program sodobnih plesnih filmov.
V še sveži rubriki Kinotečne matineje z žanrsko in tematsko raznovrstnimi filmi za različne starostne skupine bodo 13. januarja na kinotečnem platnu najmlajšim predvajali risanke o Krtku in Čričku.
Zgodbe umetnosti in ustvarjalcev. Kaj prinaša prvi konec tedna leta 2019?
Filmske zgodbe v začetku novega leta v Slovenski Kinoteki
Veliki vestern Sergia Leoneja Bilo je nekoč na Divjem zahodu je odprl novo leto v Slovenski Kinoteki.
Raznovrstni kinotečni cikli, rubrike in pokloni z izborom filmov različnih žanrov iz različnih obdobij sooblikujejo januarski in februarski program. Med njimi bodo tudi: ”In memoriam” s poklonom velikanoma, režiserju Bernardu Bertolucciju in igralki Mileni Dravić, v Fokusu bo von Trierjev svet dobrega in zla, filmi cikla Družinske vezi bodo na razne načine razkrivali, da kri res ni voda, a da osnovno celico družbe in ekonomije pogosto tvori več kot le skupni genski zapis.
V stalni rubriki Kultivator lahko gledamo filme, ki na tak ali drugačen način pišejo zgodovino filma, a po splošnem “kanonu” niso zapisani z velikimi črkami. To soboto pripravljajo maraton Gospodarja prstanov.
V kinotečnih rubrikah so na ogled tako filmske klasike kot sodobna filmska produkcija.
”V Kinoteki tudi verjamemo, da zgodovine filma ne pišejo samo stari in pa zelo stari filmi, pač pa tudi sodobni filmi in da je vsak sodoben film nov stavek v zgodovini filma. Zato imamo na programu tudi marsikdaj kak sodoben film,” pravi Varja Močnik, urednica filmskega programa v Slovenski Kinoteki.
V prvih dveh mesecih bo na ogled program kratkih filmov Filofesta, ki bo predstavil študentske filme. Priznanje Franceta Brenka za izjemne dosežke na filmskem področju za leto 2018 bo prejel slovenski režiser, ki živi in deluje v Pragi, Olmo Omerzu. Četrtkovi podelitvi nagrade bo sledila projekcija Omerzujevega tretjega celovečernega filma Zimske muhe. 19. januarja pa se bo začel program sodobnih plesnih filmov.
V še sveži rubriki Kinotečne matineje z žanrsko in tematsko raznovrstnimi filmi za različne starostne skupine bodo 13. januarja na kinotečnem platnu najmlajšim predvajali risanke o Krtku in Čričku.
Kdo sestavlja mlad kvartet dveh violin, flavte in klavirja Con Anima? Akademsko izobražene glasbenice, flavtistka Špela Flajšker, violinistki Sandi Baitokova in Katja Dadič, ter pianistka Vita Kovše. Nekonvencionalna zasedba je nastala na pobudo profesorja na Akademiji za glasbo. Pogovarjamo se o odnosu ljudi do klasične glasbe, zanimivih odrskih in zaodrskih zgodbah, udeležimo se celo ene izmed njihovih jutranjih vaj.
V Portoroškem avditoriju se začenja 26. festival slovenskega filma. Otvoritveni film je Šterkijada, režiserja in scenarista Igorja Šterka, ki se med 15. celovečerci poteguje za nagrado vesna. Letos je prijavljenih 135 filmov različnih dolžin in žanrov, na festivalu jih bodo zavrteli 94, v tekmovalnem programu pa 53.
Odprte hiše Slovenije (OHS) je slovenski arhitekturni festival, ki javnosti omogoči brezplačen ogled notranjosti javnih in zasebnih zgradb.
Po nesreči, ki se je aprila 1986 zgodila v jedrski elektrarni Černobil, je s Sovjetsko zvezo takrat politično tesno povezana Kuba tja poslala svoje zdravnike. Ugotovili so, da je zaradi radioaktivnega sevanja močno narasla pojavnost rakavih obolenj pri otrocih. Ponudili so jim zdravstveno oskrbo v toplem kubanskem podnebju. Prve otroke so sprejeli marca leta 1990, do konca programa leta 2011 pa so jih oskrbeli 26.000.
Režiser predstave Janez Pipan meni, da je Dominik Smole napisal pesniško dramo v visokem pesniškem jeziku, jeziku filozofskih idej, metafor, simbolov ter bolj ali manj skritih sporočil. "Ena od ključnih stvari je branje Antigone kot pripovedi in ne situacijske drame, kot je bila napisana. Dominik Smole je to zgodbo umestil v značilen in zelo jasno prepoznaven slovenski duhovni in zgodovinski kontekst. Gre za to, kako je z Antigono pod Slovenci. Namreč, ozadje igre je zgodovinsko dogajanje v Sloveniji po koncu vojne, pravijo, da državljanske vojne, od leta 1945 naprej."
V galeriji DESSA, prvi arhitekturni galeriji v Sloveniji, je na ogled razstava 'Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture', ki prevprašuje arhitekturne smernice za interdisciplinarno prihodnost stroke, ki si prizadeva za skupno dobro ljudi in planeta.
Svet gre naprej, pravi umetniški vodja 35. grafičnega bienala Ljubljana Ibrahim Mahama, mednarodno priznani ganski vizualni ustvarjalec, ki razstavlja na prizoriščih vse od beneškega bienala do Galerije Saatchi v Londonu in je med drugim svetovno znan po prekrivanju stavb z rabljenimi vrečami iz jutovine. Preplet grafike in sodobne umetnosti, ki se tokrat širi tudi zunaj klasičnih galerijskih prostorov, je poimenoval 'Iz praznine so prišli darovi kozmosa'.
Vsaj sedem premier se nam obeta v gledališki sezoni 2023/24 v SNG Drama v Ljubljani. Od klasik do domačih, krstnih uprizoritev. Program je v celoti pripravila ravnateljica in umetniška vodja Drame Vesna Jurca Tadel. Deset uprizoritev, šest na Velikem odru in štiri v Mali Drami bo na ta ali oni način, pravi ravnateljica, odsevalo današnji čas.
Kako napredujejo dela arheološkega izkopavanja na Igriški ulici v Ljubljani, pred prenovo SNG Drama? Sogovornici: - Barbara Nadbath, vodja Centra za preventivno arheologijo, Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije - Maja Lavrič, odgovorna vodja izkopavanj na terenu Drame
V tokratnih Kulturnicah izpostavljamo slovenski prevod Psihologije totalitarizma. Kakšno vlogo imajo v totalitarizmu narcisoidnost, strah in objekt tesnobnosti?
September je tudi mesec s premierami v novo gledališko sezono. Na prvi tiskovni konferenci Mestnega gledališča ljubljanskega je direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor, skupaj z režiserji, predstavila vseh dvanajst uprizoritev nove gledališke sezone, med katerimi je šest prvih slovenskih uprizoritev ali celo krstnih. Dve nastajata v koprodukciji z drugimi gledališči. Predstava Pohorski bataljon z Mestnim gledališčem Ptuj, uprizoritev Bodočnost pa z Beograjskim dramskim gledališčem.
Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev že več kot deset let pripravlja različne dogodke, namenjene ozaveščanju o dogajanju v Palestini. Od leta 2017 ima prepoved vstopa v Palestino, potem ko so na meji ugotovili, da podpira gibanje za bojkot, ki je v Izraelu nezakonito.
Filmski festival v Benetkah je v razmahu. Zvrstilo se je že nekaj premier, zaradi stavke igralcev in scenaristov v Hollywoodu pa kar nekaj igralcev ni prišlo na premiere filmov, v katerih igrajo. Med njimi je tudi nemško-irski igralec Michael Fassbender, ki v filmu Davida Fincherja The Killer (Ubijalec) igra hladnokrvnega morilca. Sicer pa letos za zlatega leva tekmuje 23 filmov.
Njegova prva zbirka poezije Relikvije dihanja je bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Nova pesniška zbirka Uho pa je pred kratkim izšla pri založbi Beletrina. V pogovoru tudi o tem, zakaj jo je poimenoval Uho.
V letošnjem letu zaznamujemo ne le 100 let od smrti Ivana Tavčarja, ampak tudi pol stoletja od premiere filma Cvetje v jeseni. Ta je nastal po istoimenskem romanu, ki je verjetno prav zaradi filma eno najbolj znanih Tavčarjevih del. Tako kot mnoga druga svoja dela ga je postavil v deželo pod Blegošem, kot pravijo Poljanski dolini.
Sredi Beneške lagune, na otoku Lido, se začenja znameniti Beneški filmski festival. Ne samo največji otok Lido, tudi preostali manjši otoki bodo gostili filmske ustvarjalce in vse, ki jih film zanima.
Tokratno priporočilo bo z nami delila znanstvenica, ki sicer preučuje vesolje, a vendar se v prihodnji dobri minuti ne bomo ozirali proti nebu.
Začenja se sedmi Festival Grounded, ki združuje elektronsko glasbo, kritično misel in aktivizem. Letošnja krovna tema festivala je mir. Kakor opozarja programska vodja festivala Barbara Rajgelj: "Mir ni samo odsotnost vojne, ampak je neko trajno prizadevanje za pravičnost." Tridnevni festival, ki se bo zaključil v soboto, bo na več prizoriščih v Ljubljani ponudil številne pogovore, ki jih bo povezovala krovna tema miru. Festivalski noči pa se bodo zaključile z, kakor navajajo organizatorji, fenomeni postklubske, eksperimentalne in (pre)drzne elektronike. Ob festivalu pa ves čas poteka razstava z naslovom: “Prostovoljci in prostovoljke v boju za življenje in svobodo”. Dobrodelna razstava ukrajinskih umetnikov in umetnic, ki želi povečati vidnost običajnih in hkrati izjemnih ljudi ter izkazati spoštovanje njihovemu prispevku k prizadevanjem za zmago življenja in svobode.
Andrej Tomše, ki se je po opravljenem študiju primerjalne književnosti in španščine v Ljubljani, odpravil v Španijo. V Granadi je zaključil cirkuško šolo in od tam svojo kariero izpopolnjeval v Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem in v Ljubljani, kjer z žongliranjem in s hojo po vrvi zabava mimoidoče na ulicah in v teatrih.
Prejšnjo sredo se je v Ljubljani začel poletni orkestrski kamp, ki ga organizirajo pri Slovenskem mladinskem orkestru pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh. Letos se ga je udeležilo 96 mladih glasbenikov, starih od 12 do 22 let, iz vse Slovenije, pridružilo pa se jim je tudi nekaj glasbenikov iz Ukrajine, ki so lani našli zatočišče v Sloveniji. V slabem tednu so mladi glasbeniki naštudirali skladbe iz različnih kabaretov in muzikalov, jutri pa bodo skupaj z nemško šansonjerko Ute Lemper nastopili na odru ljubljanskih Križank. To je bil za marsikoga tudi razlog, da se je udeležil poletnega orkestrskega kampa. Trema ali ne, jutri bo šlo zares.
Neveljaven email naslov